Učni proces psa: Kaj se plete po glavi vašemu psu?

Učni proces psa: Kaj se plete po glavi vašemu psu?

UČNI PROCES PSA – PSI SE NEPRESTANO UČIJO

Učni proces psa: psi so se skozi stoletja nenehno prilagajali našemu načinu življenja in so izjemno hitro učljivi. Mišljenje, da se psa lahko uči samo skozi določeno življenjsko obdobje, je popolnoma napačno. Res je, da je začetek pasjega življenja, njegovi prvi meseci, najpomembnejše obdobje. A četudi zaradi različnih razlogov pri tem nismo bili prisotni ali pa smo temu obdobju posvečali premalo pozornosti (nismo bili v pasji šoli), še ni rečeno, da bo pes ostal celotno življenje enak. Seveda pa je kasneje potrebno vlagati več energije in motivacije, da bi prišli do željenega rezultata.

Psi se namreč učijo celo življenje, 24 ur na dan, 365 dni v letu, če z njimi delamo ali ne. Če so sami ali prepuščeni družbi psov. Učni proces tako lahko razdelimo na aktivni in pasivni del.

Aktivni učni proces

je čas, ko se lastniki aktivno ukvarjamo s psom. To pomeni, da vso našo energijo in pozornost posvetimo našemu ljubljenčku z namenom, da bi ga kaj naučili, oziroma socializirali. Takrat imamo popolno kontrolo nad psom. To ne pomeni, da kuhamo kosilo, pes pa sedi zraven in se uči prosjačiti za hrano. Ali ko ga peljemo na dolg sprehod, kjer je prosto spuščen, koplje luknje, laja na mimoidoče ali preganja divjad. Velik problem nastane takrat, ko ne vemo, kaj naj naredimo z njim preostanek časa. Za premislek, s kužkom se dnevno lahko aktivno ukvarjamo le kako uro, v intervalih po 10 do 15 minut. Kaj pa preostali čas?

To je čas, ko se pes pasivno uči z opazovanjem okolice in ga imenujemo pasivni učni proces. Ta predstavlja preostalih 23 ur v dnevu in je mnogo pomembnejši od aktivnega učnega procesa. Ko se s psom vsak dan aktivno ukvarjate, ga navajate na določeno stvar. Ko pa vas ni ali zanj nimate časa, pa je kuža prepuščen sebi in lahko počne, kar si želi. Tako se uči preostalih 23 ur. Kateri učni proces psa mislite, da bo prevladal in si ga bo bolj zapomnil?

Pasivni seveda.

Zato je tu zelo pomembna preventiva, vsaj v začetnih mesecih pasjega življenja. Uporabljamo jo predvsem za varnost kužka, saj ta ob prihodu v nov dom ne pozna pravil in se pri tem lahko huje poškoduje. Poznamo primere, ko so bili psi ob odhodu lastnika od doma spuščeni v stanovanju, pri tem skakali na radiator in si zlomili tačko. Ali pa so prevrnili stekleno mizo in se pri tem porezali.

Notranja omejitev

Je omejitev znotraj stanovanja oziroma v okolici stanovanja. Pod njo štejemo razne priveze, ograjice, bokse, posebne sobe za pse ali pesjake za zunaj živeče pse. Ta omejitev psom predstavlja nek njihov prostor oziroma zavetje, kjer se dobro počutijo in se bodo v kasnejšem obdobju tudi sami odpravili tja, ko bodo potrebovali svoj mir.

Zunanja omejitev

Pa je omejitev zunaj doma, ko smo s psom na sprehodu. Ker mladiček še ne pozna pravil, ne zna priti na odpoklic, ker ne ve, da se živali ne sme preganjati ali skakati na mimoidoče ljudi, ter teči za kolesarji ali avtomobili, jih imamo za njihovo varnost v učnem procesu pripete na dolgem povodcu. 

KAKO PA SE PSI SPLOH UČIJO?

Nekatera vedenja so genetsko pogojena, pri tem mislimo predvsem na prirojene pasemske lastnosti (zlati prinašalec je bil vzrejen za prinašanje, border collie za pašnjo ovac, beagli za lov..), druga vedenja pa so pridobljena, oziroma naučena tekom življenja. 

Klasično pogojevanje

Če ste že slišali za Pavlov zvonček, potem veste o čem govorim. Ivan Petrovič Pavlov je bil ruski filozof, psiholog in zdravnik, ki je v 19. stoletju raziskoval reflekse. Uporabljal je zvonček, da bi videl, ali lahko vsili nov živčni vzorec novorojenim bitjem, oziroma, da bi nek dražljaj čez več ponovitev sprožil določeno posledico. Psi se nagonsko začnejo sliniti ob pogledu na hrano, sam zvonček pa jim sprva ni pomenil ničesar. Tako je psom vsakič pred hranjenjem pozvonil in po nekaj ponovitvah ugotovil, da so se psi začeli refleksno sliniti že ob samem zvoku zvončka. 

Učni proces psa: klasično pogojevanje
Klasično pogojevanje

Prav tako se klasičnega pogojevanja psi naučijo skozi pasivni učni proces. Ko psa peljemo na sprehod, to zanj predstavlja vrhunec dneva ter se tega veselijo, včasih že pred samim odhodom skozi vrata. To se zgodi, ker so neko našo dejanje povezali s sprehodom. Lahko to, da vsakič odpremo predal, kjer imamo spravljene pasje igračke in psi že ob samem zvoku odpiranja tega predala postanejo vznemirjeni in začnejo lajati, skakati… Včasih lahko določeno stvar s pomočjo klasičnega pogojevanje povežejo tudi za slabo. Če smo z avtom kužka sprva peljali le do veterinarja, kjer je bil podvržen stresu, mu bo kasneje že sama vožnja predstavljala velik stres. Obratno pogojevanje (del klasičnega pogojevanja)

Obratno pogojevanje

Učni proces psa pri obratnem pogojevanju: določeno negativno čustveno stanje psa se zamenja za pozitivno čustveno stanje. Za primer vzemimo psa, ki se boji velikih psov. V tem primeru psa ne silimo v srečanja z njimi, saj bomo s tem le krepili njegov strah. Na določeni razdalji ga s hrano nagrajujemo, ko gre mimo velik pes in ga opazujemo. Ko mu ta razdalja ne predstavlja več problema, jo postopoma manjšamo. Spreminjanje negativnih čustvenih vedenj pri psih ni enostavno, zato ne smemo pričakovati rezultatov čez noč.

Instrumentalno pogojevanje

Učni proces psa pri instrumentalnem pogojevanju – Opišemo ga lahko kot: »Če naredim to, sledi to.« Psi se hitro naučijo, da če nekaj naredijo, temu sledi tudi neka posledica, naj bo to pozitivna (nagrada) ali negativna (kazen). Za primer si lahko vzamemo učenje odpoklica na sprehodu. Psa pokličemo in ker pride, ga za to nagradimo. S tem si povečamo možnost, da bo ob naslednjem klicu prav tako prišel, saj si bo zapomnil, da bo nagrajen. Če se ob cviljenju psa v boksu (pes ni lačen ali žejen, bil je na sprehodu in je opravil potrebo) na to odzovemo ter mu damo pozornost, smo to vedenje le še okrepili. Če bi ga takrat ignorirali dokler se ne bi umiril, bi mu s tem dali vedeti, da cviljenje ne bo pripomoglo k pozornosti. 

Učni proces psa in igra s frizbijem

Učenje z opazovanjem

Mnogo vedenj se na tak način psički naučijo že zelo zgodaj, ko so še pri mami in ostalih bratcih in sestricah. Mladiček ovohava iste stvari kot mama in če se ona česa ustraši, se bo kasneje tega po vsej verjetnosti bal tudi on. Zato je še toliko bolj pomembno, da imamo doma že dobro vzgojenega psa, preden si omislimo še enega.

Vsak dan je za psa nov dan in ga temu primerno izkoristite. 

Nikoli ni prepozno za prevzgojo ali naknadno zamujeno socializacijo psa.

Delite s prijatelji!

Želite biti obveščeni o naših novih prispevkih?

 Z oznako v okvirčku soglašam, da Alfakan moje osebne podatke iz tega obrazca (Prosimo označite, s katerimi nameni obdelave osebnih podatkov soglašate):

Želite vzgojenega psa? Prijavite se na tečaje ali individualno delo.
Lana Goričanec

Related Posts
Leave a reply