Surova hrana za pse: kako začeti in katera razmerja upoštevati?

Surova hrana za pse: kako začeti in katera razmerja upoštevati?

Vedno več pasjih lastnikov se spogleduje z idejo, da bi svojemu psu namesto industrijsko pripravljenih briket in konzerv ponudili obrok prave in sveže hrane. Ljudje se vedno bolj zavedamo, kako pomembna je hrana, ki jo vnašamo v telo in zakaj bi za naše štirinožne prijatelje veljalo drugače? Priprava hrane za psa ni kompleksna znanost in verjemite, čisto vsak od vas lahko psu pripravi popoln obrok in razlogi, ob katerih se običajno zatakne – koliko hrane naj dobi pes, kakšna naj bodo razmerja, bojim se, da bo psu kaj manjkalo,  –  so popolnoma rešljivi.


 

Ko sem bila sama še zelena in prestrašena, da bo psu nekaj manjkalo , so me najbolj begala razmerja v pasji prehrani . Koliko mesa, koliko kosti, koliko zelenjave? Kaj pa ogljikovi hidrati? Nekateri so kategorično proti, drugi ne. Kaj je torej res – vsak pravi drugače in ni čudno, da s(m)o na začetku vsi kot kure brez glave.  Torej, kako začeti, komu verjeti in kako v praksi pripraviti obrok za psa?

1. TEORIJ JE OGROMNO, VAŠ PES PA JE EDINSTVEN

Teorij, kako hraniti psa, je ogromno in jasno je, da vsaka zase pravi, da je najboljša in edina, ki v celoti imitira naravni pasji obrok. Nenazadnje je prav to glavna poanta surove hrane za psa: nazaj k naravi. Barf (Biologically Apropriate Raw food ali Bones and Raw Food), RMB (Raw meaty Bones) in plenski model (Prey Model) so samo nekatere izmed bolj znanih teorij in vsem je skupno to, da mora prehrana psov vključevati surovo mišično meso, organe, surove mesnate kosti, zelenjavo in sadje. Do razhajanj mnenj in neskončnih prerekanj o tem kaj je prav in kaj ne, pa prihaja v samih razmerjih med recimo mesnatimi kostmi, organi in mišičnim mesom ter dodatkih, kot so recimo različni mlečni izdelki, olja, ogljikovi hidrati. Ja, glavno jabolko spora in srž vseh prerekanj ter velike zmede so detajli, ki pa, kot boste kasneje spoznali v praksi, sploh niso tako pomembni. BARF in RMB zagovarjata misel, da mora pasji obrok biti sestavljen večinoma iz surovih mesnatih kosti, ki naj bi predstavljale 60 – 70 % celotnega obroka, zagovorniki plenskega načina hranjenja pa  trdijo, da sta obe teoriji v nasprotju z naravo, saj noben plen v naravi ni sestavljen večinoma iz (mesnatih) kosti. Mi še sledite? Po njihovem mnenju je popoln pasji obrok sestavljen večinoma iz mišičnega mesa, ki naj bi predstavljal večinski del obroka (80%), 10 % mesnatih kosti, 10 % organov ter manjši delež vlaknin (zelenjava).

To je sicer zelo skop in površen pregled najbolj znanih načinov hranjenja, ki začetnikom mešajo štrene in obremenjujejo z vprašanjem, kaj je zdaj prav? Vsem, ki premišljujete o tem, da bi brikete in konzerve zamenjali za svežo hrano, polagam na srce: prav je tisto, kar ustreza vašemu psu! Resnica se vedno skriva nekje vmes in preden se odločite komu boste sledili, postopoma uvajajte nove sestavine, opazujte psa in prilagodite osnovne smernice tako, da mu bodo ustrezale.  Nobena skrajnost ni preveč dobra in vaš pes je na prvem mestu!

2. OD TEORIJE K PRAKSI

Količina obroka naj znaša 3 – 5 % idealne telesne teže psa. Za manj aktivne in starejše pse velja spodnja meja, za bolj aktivne in mlade pse upoštevajte zgornjo mejo.

  • Glavnina obroka naj bo sestavljena iz mesa (50 do 60 %). Nikar ne ponujajte psu samo mišičnega mesa ali po možnosti samo nemastnega mesa (filejev), ampak tudi mišično meso z maščobo, organe, surove mesnate kosti, zelene (neočiščene) vampe, kožo. Organi naj vedno predstavljajo manjši del mesnega deleža obroka in tipična začetniška napaka je polna skleda surovih jetrc (ker so poceni) in malo zelenjave, temu pa sledijo prebavne težave, ki pa so popolnoma logična posledica! Druga začetniška napaka so napačne kosti ali prevelika količina kosti, kar lahko vodi v zaprtost. Prav zaradi tega je pomembno, da začnemo počasi in postopoma ter opazujemo reakcije, predvsem iztrebek. Ne presenetite psa s polno skledo piščančjih vratov, za začetek ponudite enega, mogoče dva, odvisno od velikosti psa in postopoma nadaljujte v tej smeri tudi z drugimi sestavinami.
  • Vlaknine naj predstavljajo preostali delež obroka (40 %). Najboljša je sveža in sezonska zelenjava, menjajte jo pogosto, saj z različno zelenjavo poskrbite za širok spekter vitaminov in mineralov.
  • Ogljikov hidrati lahko predstavljajo manjši del obroka, a ne več kot 20 % celotnega obroka. Če boste v obrok dodali OH, zmanjšate delež vlaknin in ne mesa – meso je za pse najboljši vir energije, ogljikovi hidrati pa so stvar odločitve. V vsakem primeru velja, da naj bodo  OH kvalitetni (kompleksni), recimo divji riž, ajdova kaša, prosena kaša, ovseni kosmiči. V tem primeru predstavljajo tudi odličen vir vlaknin, mineralov in vitaminov! Naj na tem mestu omenim, da so ogljikovi hidrati na slabem glasu predvsem zaradi tega, ker so v industrijsko pripravljeni hrani za pse uporabljeni večinoma najcenejši in najslabši viri (pšenica, koruza, soja) ter v bistveno prevelikem razmerju glede na mesni delež. Kvalitetni ogljikovi hidrati pa so lahko odlična popestritev pasjega obroka, posebej pri tistih psih, ki ne želijo jesti samo surovega mesa ali pa imajo take in drugačne „muhe“ okoli izbirčnosti.

Sama poznam ogromno psov, ki so na doma pripravljeni, surovi hrani in vsak izmed njih se prehranjuje po svojem sistemu: nekateri dobijo kosti vsak dan, drugi nekajkrat tedensko, tretji (med katere spadam tudi sama) v pasjo prehrano pogosto vključujemo dobre ogljikove hidrate, nekateri pa se dosledno držijo katerega izmed omenjenih sistemov hranjena. Vsi psi pa so zdravi, zadovoljni, iztrebek je pa kot iz šolske knjige. A ni to najbolj pomembno?

3. POPOLN OBROK IN STRAH, PRED POMANJKANJEM „NEČESA“

Če psu občasno ponudite doma pripravljen obrok se vam niti približno ni treba obremenjevati okoli tega, ali ali je obrok popoln ali ne.  Saj tudi vi ne jeste vsak dan popolne in idealne hrane? Včasih izpustite zajtrk, včasih pojeste preveč mesa ali škrobne hrane. Se motim? Do pomanjkanja bi prišlo ob dolgotrajni enolični prehrani, več mesecev zaporedoma, občasno goveje meso z zelenjavo pa bo odlična popestritev pasjega jedilnika. V kolikor pa se boste odločili za popoln prehod na doma pripravljeno hrano pa nekaj dodatnega branja, raziskovanja in izobraževanja v tej smeri gotovo ne bo škodilo. Kmalu boste dobili dovolj veliko mero samozavesti in briketi bodo ostali samo medel spomin nekje v zavesti. Veliko uporabnih in praktičnih nasvetov najdete tudi na mojem blogu Zdrava hrana za pse, kjer ste vedno dobrodošli in vas že nestpno pričakujem!

Avtor: Lena Gregorčič

Delite s prijatelji!

Želite biti obveščeni o naših novih prispevkih?

 Z oznako v okvirčku soglašam, da Alfakan moje osebne podatke iz tega obrazca (Prosimo označite, s katerimi nameni obdelave osebnih podatkov soglašate):

Želite vzgojenega psa? Prijavite se na tečaje ali individualno delo.
Lena Gregorčič

Najraje odkrivam in razbijam mite, ki so povezani s hrano za pse. Svoje podvige redno objavljam na blogu, zdaj jih je že več kot 100.

Related Posts
Leave a reply