S psom na morje? Poletje, čas najdaljših dopustov, je tu. Večina lastnikov psov s seboj vzame svoje štirinožne prijatelje. Povpraševanje po nastanitvah, kjer so dovoljeni tudi psi, je vse večje in tako je tudi ponudba le teh vsako leto bolj pestra. Da bodo počitnice kar se da dobro izkoriščene, predvsem pa prijetne in brezskrbne, sem pripravila nekaj koristnih nasvetov.

PREDPRIPRAVA

Lokacija: ko smo si izbrali kraj in nastanitev, kjer je pes dovoljen, se pred samo rezervacijo pozanimamo o njeni okolici.

  • Pozorni bodimo predvsem na naslednje stvari:
  • Ali je v bližini kakšen gozd/travnik, kamor se bomo s psom lahko umaknili in mu omogočili dovolj gibanja?
  • Ali so v bližini pasje plaže, ki so psom prijazne – oglejmo si, kakšen je dostop v morje (ostre skale, morski ježki…)?
  • Kako senčen je kraj?
  • Vedno preverimo ali je v bližini veterinar, kamor bi se lahko obrnili v primeru nezgod. 

Dokumenti: ob potovanju v tujino, mora pes imeti potni list, biti mikročipiran in cepljen proti steklini. Za vstop v nekatere države zakon določa tudi titer protiteles in dodatna cepljenja, zato se vselej pred potjo skrbno pozanimamo in načrtujemo pripravo.

Čas: najprimernejši je mesec junij ali september, ko ni turistična sezona in je manj gneče na plažah, hkrati pa ni tako zelo vroče. Po navadi je takrat naš dopust tudi cenejši.

PRIPRAVA

Pasja oprema:

psi so sopotniki, zato moramo njihov odhod skrbno načrtovati in vzeti s seboj vse potrebne stvari. Med njimi so povodci, ovratnice ali oprsnice, vrečke za iztrebke, posode za hrano in vodo, ležišča, brisače za psa, igrače primerne za v vodo, krtače, priboljški in zadostna količina hrane, saj pogosto v bližini ni pasjih trgovin, ali pa so brez hrane, na katero je navajen naš pes. Zelo priporočljivi so tudi hladilni plaščki ali hladilne blazine, s katerimi psom občutno pomagamo lajšati vročino. Če naš pes veliko plava, mu kupimo plavalni plašček. Ta psa drži nad vodno gladino in se zaradi tega ne utrudi tako hitro med plavanjem, hkrati pa je za varnost psa poskrbljeno v primeru velikih valov.

Prva pomoč:

ne pozabimo na prvo pomoč, ki naj vsebuje vsaj povoje, sterilne gaze, vato, lepilni trak, termometer, škarje, pinceto, pinceto za odstranjevanje klopov, zdravila proti slabosti in razkužilo za izpiranje ran. Priporočljivi so tudi probiotiki ali živalsko oglje za primer driske. Veliko paketov prvih pomoči lahko kupimo pri lokalnem veterinarju ali pa si jih sestavimo sami.

Identifikacijski obesek: naj bo na pa pasji ovratnici vedno pričvrščen za primer, če se pes izgubi. Na njem naj bo napisano ime psa in naša telefonska številka.

POT – S PSOM NA MORJE

Na pot se odpravimo ponoči, zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko je najmanj gneče in najhladneje v dnevu. Pred potjo psa sprehodimo, a mu ne ponudimo obroka in se s tem izognemo morebitni slabosti. Če potujemo na daljše razdalje, se večkrat ustavimo, psu ponudimo manjšo količino vode in mu omogočimo kratek sprehod. Prav tako bodimo pozorni na klimatsko napravo, da ne bo v avtu prehladno, saj so psi občutljivi na velike nenadne temperaturne razlike. Poskrbimo za pasjo in našo varnost in psa vedno prevažajmo v boksu, prtljažniku ali pripetega z varnostnim pasom na oprsnico. Če pes vožnje ne prenaša najbolje, se slini ali celo bruha, potem obiščimo predhodno veterinarja, ki mu bo predpisal posebna zdravila proti slabosti.

NA MORJU
  1. Psa sprehajajmo v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah, ko je hladneje. Prav tako bomo takrat srečali manj ljudi in bomo lahko kakovostno izkoristili prostor in čas za aktivnejše sprehode. Čez dan hodimo na krajše, umirjene sprehode po senci ali pa se zadržujemo ob vodi, kjer se pes lahko ohladi. Asfalta se čez dan izogibamo, saj ta zaradi vročine lahko resno opeče pasje blazinice na nogah.
  2. Pes naj ima na voljo vedno dovolj sveže pitne vode! Ker se psi ohlajajo le skozi jezik in blazinice, lahko hitro pride do toplotnega udara. Zato mu lahko v vročih poletnih dneh lajšamo vročino s hladilnimi plaščki za pse, ki jih predhodno namočimo v vodo. Če le tega nimamo, lahko zmočimo navadno majico ali brisačo in jo ovijemo okrog psa. Pozorni bodimo na to, da plaščke redno močimo (da voda ne izhlapi in se plašč ne segreje), saj lahko v nasprotnem primeru naredimo več škode kot koristi.
  3. Psa NIKOLI ne puščamo v avtomobilu, četudi skočimo le v trgovino ali na sladoled! Pločevina se zelo hitro segreje in je včasih potrebno le nekaj minut, da se pes pregreje in celo pogine.
  4. Po kopanju v morski vodi je zelo priporočljiv tuš s sladko vodo, saj lahko nekatere pse sol začne dražiti, posledično jih srbi in se praskajo, kar lahko privede do kožnih razjed. Sol v kombinaciji z vročino po navadi negativno vpliva na dlako.
  5. Na plaži poskrbimo, da ima pes vedno senco, saj ga lahko kljub varovalni dlaki opeče sonce. Prav tako naj ima zraven posodo z zadostno količino vode. Tisti psi, ki v vodi zelo uživajo, bodo veseli, če jim popestrimo plavanje z metanjem igračke v vodo.
  6. Ker psi zelo radi raziskujejo in odkrivajo nove vonjave, si privoščimo kakšen izlet v sosednji kraj.
  7. Zavedajmo se, da nismo sami! Psa imejmo vedno pod kontrolo in na povodcu, kjer je to potrebno. Za njim pobirajmo pasje iztrebke, prav tako pa mu ne pustimo, da lula in taca vsepovsod, kjer mu paše. Nekateri ljudje psov ne marajo ali se jih bojijo, zato bodimo obzirni do drugih in se držimo le plaž namenjenim psom. Za prijeten dopust je zato izredno pomemben dobro socializiran in vzgojen pes.

PO KONCU MORJA

Ena od bolezni, ki jo naš najboljši prijatelj lahko dobi v južnih krajih (Primorska, povsod po Jadranu…), je srčna glista ali filarija, ki jo prenaša parazit imenovan Dirofilaria immitis. Vmesni gostitelji so komarji, ki prenašajo parazite s sesanjem krvi. Odrasli paraziti se zadržujejo v pljučni arteriji ali srcu, kar močno prizadene vse življenjsko pomembne organe (pljuča, jetra, ledvice). Simptomi, ki se ob bolezni pojavijo, so: utrujenost, pokašljevanje, težko dihanje, hujšanje, slabokrvnost, neješčnost, apatičnost, otekanje nog, trebuha, v zadnjem stadiju tudi motnje živčnega sistema.

Simptomi?

Vrsta simptoma je odvisna od stadija bolezni – na začetku jih ni ali pa so manj opazni, kasneje so bolj očitni in težje ozdravljivi. Zdravljenje je na začetku preprostejše, ob pozni diagnozi bolezni pa vse težje ali neozdravljivo. Zaradi zahtevnega zdravljenja jo je veliko lažje preprečevati kot zdraviti, zato se o preventivi posvetujte s svojim veterinarjem. Dodatno lahko pse zaščitimo pred komarji z repelentnimi sredstvi.

Avtorica: Lana Goričanec – Alfakan inštruktorica v uvajanju

Foto: Anja Troha