Vse pogosteje se srečujemo s psi, ki se v urbanem okolju zaganjajo proti drugim psom in ljudem, cvilijo ter lajajo na druge pse, različne zvoke, ljudi, tekače, kolesarje … To vedenje ni neobičajno, ampak je tipično za reaktivne pse, ki pa jih ne gre enačiti z agresivnimi ali dominantnimi psi. Reaktivni psi so plašni psi!
KAJ JE REAKTIVNOST IN KAKO SE KAŽE PRI PSIH?
Reaktivnost je pretirano, lahko tudi nenormalno, odzivanje psa na običajne dražljaje. V praksi bi to besedo lahko razložili tudi takole:
Ko pes sliši nov zvok, je povsem normalno, da situacijo preveri (se proti njem obrne, a ostaja miren). Običajno posluša in gleda v smer, iz katere zvok prihaja. Kadar pa pes ob novem zvoku začne intenzivno lajati, se zaganjati, zbegano tekati v vse smeri, se vrteti okoli svoje osi, lahko rečemo, da njegova reakcija ni normalna oz. da je pes reaktiven.
ZNAKI REAKTIVNEGA PSA OB DRAŽLJAJU IZ OKOLJA:
- nemirnost,
- vzhičenost,
- razdražljivost,
- napeta drža telesa,
- negotovost,
- pretirano uriniranje,
- vohanje po tleh,
- miritveni signali.
Mnogi lastniki reaktivnih psov se sprašujejo, kaj so naredili narobe pri vzgoji. Pri tem je potrebno poudariti, da na takšno vedenje psa ne vpliva le napačna vzgoja. Na razvoj neželenih vedenj vpliva genetska predispozicija, vendar so za to potrebni dejavniki iz okolja. Pomemben vpliv na razvoj reaktivnosti je že počutje matere (psice) med brejostjo ter okolje, v katerem se je mladič razvijal do prihoda v naš dom. Takšni vedenjski vzorci se lahko razvijejo tudi zaradi predčasnega odvzema mladiča materi ipd.
Velikokrat tudi lastniki sami spravljajo psa v stresne situacije s svojimi reakcijami. Na primer ob srečanju z drugim psom zategujejo povodec, enako reagirajo ob nenavadnih zvokih, mladiča ob srečanju s spuščenim psom dvigujejo v naročje …
ODPRAVLJANJE REAKTIVNOSTI
Odpravljanje tovrstnih vedenjskih težav je zelo dolgotrajen proces, zato se je težav treba lotiti na pravilen način s pomočjo dobrega vedenjskega strokovnjaka za pse.
Reaktivnega psa ni priporočljivo voditi v skupinske tečaje ali ga izpostavljati skupini psov, saj se bo počutil negotovega in preplašenega ter se bo ponovno odzval reaktivno. Tudi fizično kaznovanje psa v takšnih primerih ni smiselno, saj bo to vedenje ustavilo le v tistem trenutku, žal pa ga ne bo odpravilo. Ravno nasprotno, fizično kaznovanje sčasoma samo še poslabša problem.
Reaktivnost je problem čustvene narave, zato reaktiven pes ne potrebuje treninga poslušnosti in fizičnega kaznovanja. Takšen pes potrebuje individualno delo, kjer se mu pomaga spremeniti čustveno stanje s pomočjo ustvarjanja prijetne asociacije na različne dražljaje. Pomembno je tudi, da psu vsakodnevno zagotovimo (doma ter v zunanjem okolju) varnost in možnost umika iz stresnih situacij.
Pes naj spoznava sprožilce (pes, oseba, zvok …), ki mu povzročajo reaktivno vedenje na dovolj veliki razdalji oz. na razdalji, kjer je še sposoben normalnih odzivov. Na ozkih ulicah mest je ob srečanju z drugim psom priporočljiv umik na varno razdaljo. Če možnosti umika ni, se je priporočljivo umakniti za kakšno naravno pregrado (živa meja, škarpa, avtomobil …). Pomembno je, da je pes za umirjeno vedenje nagrajen, saj mu s tem sporočate, da so ti sprožilci lahko tudi nekaj pozitivnega. Vzporedno z odpravljanjem reaktivnih težav je priporočljivo, da psa mentalno zaposlimo. Ena izmed odličnih zaposlitev za reaktivnega psa je delo z nosom, saj bo tovrstna dejavnost precej okrepila njegovo samozavest.