Razvajen “cucek” ali mali družni PES

Razvajen “cucek” ali mali družni PES

Zakaj so maltežani, čivave, špici, pinči, terierji, cotoni in ostali pripadniki malih pasem pogosto označeni kot nadležni nevrotični bevskači?

 

vzgoja psa,začetni nivo


 

K pisanju tega članka me je spodbudila pasja populacija v mojem zadnjem tečaju Alfakan vzgojen mladiček v Kopru. V skupini so havanski bišon, tibetanski terier, shih tzu, coton de tulear, kitajski goli pes, angleški bulldog in border collie. Takega nabora, z izjemo border collieja, si verjetno veliko pasjih inštruktorjev ne bi želelo, saj kinologi še vedno, raje kot z malimi pasmami, delajo s »konkretnimi psi«. A ravno lastniki malih psov bi morali slišati, kar imamo povedati v tečajih, da bi znali pravilno živeti s svojimi štirinožnimi prijatelji.

V tečajih sem imela že kar nekaj malih psov, a prvič se mi je zgodilo, da so zapolnili večino mest v skupini. Zelo sem vesela, da so se lastniki odločili priti na tečaj, saj je ravno pomanjkanje vzgoje krivo, da imajo ljudje namesto malih PSOV, razvajene, nadležne cucke.

Pes je pes, ne glede na velikost in obliko!

Vsi psi, od nemškega ovčarja, do čivave, so zveri, živali, ki jim življenje narekujejo nagoni, ki skrbijo za samoohranitev osebka in ohranitev vrste. Vsi psi premorejo določeno mero krdelnega, lovskega, obrambnega in drugih nagonov. Seveda so pri različnih osebkih različno izraženi in močni, a vsi težijo k temu, da bi jih zadovoljili.

Da bi imeli vzgojenega psa, ga moramo naučiti, kako nagone obvladati in mu nuditi možnost, da nagone izživi na nam primeren, neškodljiv način.

Na žalost se veliko lastnikov malih psov ne zaveda potreb svojih kosmatincev in sposobnosti, ki jih imajo. Njihovi psi niso psi, ampak cucki zato, ker jih sami tako obravnavajo.


KAJ LASTNIKI »CUCKOV« DELAJO NAROBE?

1. POČLOVEČENJE – problem, ki se sicer pojavlja pri psih vseh velikosti, a je pri malih pasmah še bolj izrazit. Ljudje jih jemljejo kot otročičke in jim nudijo stvari, ki bi jih potrebovali ljudje, ne pa psi. Lepe oblekice, frizure, posteljice in ostale potrebščine, ki psom ne pomenijo prav nič.

2. IZGOVARJANJE NA VELIKOST – pes je majhen in ne more povzročiti večje škode, zato nima nobenih meja in omejitev. Lahko se zaganja v pse, saj je majhen in ne more zares ugrizniti. Lahko teče za otroci, in jih vleče za hlače, saj je majhen in jim ne more storiti nič hudega. V skrajni sili ga lastnik dvigne v naročje in se na videz izogne situaciji. A pes je pri tem živčen, laja in je moteč za okolico.

3. PODCENJEVANJE – lastniki so za lastnega psa prepričani, da se ni sposoben nečesa naučiti in zato od njega ničesar ne pričakujejo. Prav vsi psi so dovolj inteligentni, da se naučijo željenih vedenj, samo učni proces moramo poznati in imeti pravi sistem učenja.

4. RAZVAJANJE – pretirano se ukvarjajo s tem, kaj kuža želi, kaj ima rad, česa ne mara, nikoli pa ne pomislijo nase, kaj bi bilo prav, da bi se ob psu tudi oni bolje počutili. Psa strežejo z vseh strani, ustrežejo vsaki njegovi želji in ga po nepotrebnem zasipavajo s pozornostjo. Ko od psa nekaj želijo, pa jih ta seveda ne upošteva. Zakaj bi jih, če pa mu ni treba. V vsakem trenutku dobi, kar se mu zahoče. In to brez truda.

5. POMANJKANJE GIBANJA – po mojem mnenju glavna napaka, ki vodi do nevzgojenih psov. Z gibanjem in psihofizičniomi zaposlitvami psi porabijo energijo, ki jo imajo v sebi in izživijo svoje nagone. Če se energija ne troši, se kopiči in ko je mera polna, pes eksplodira. Ponavadi tako, da izvaja vedenja, ki so za ljudi moteča, nezaželena, lahko pa tudi nevarna za psa in okolico.

Seveda je pomanjkanje gibanja prisotno tudi pri večjih psih, a pri malih je prišlo do ekstremov. Veliko cuckov sploh ne hodi na sprehod. Doma imajo za opravljanje potrebe nastavljeno plenico, če imajo srečo imajo omogočen izhod na zelenico pred hišo. Ven pa gredo le ob lepem vremenu, če ne dežuje, ne piha, ni prevroče in je dovolj svetlo na mestno promenado, ali pa v torbi v nakupovalno središče, zahtevno okolje z veliko motnjami. Pri takih nesrečnikih ni problem le kopičenje energije, ampak tudi pomanjkanje socializacije. Ne znajo se pravilno vesti ob srečanju z drugimi psi, ljudmi ali drugimi živalmi. Zaradi strahu lajajo, se zaganjajo in so zaradi tega moteči za okolico. Takrat slišiš komentarje mimoidočih: »Kaj vlačijo te cucke nevzgojene povsod s sabo.«


 

Že kot otrok sem spoznala maltežanko, ki nikakor ni bila cucek, ampak pravi mali pes. Bila je uravnovešena, živahna in samozavestna psička. Upoštevala je svoje ljudi, ubogala ukaze, vsakodnevno hodila na konkretne sprehode v gozd. Bila je prijeten spremljevalec. In to samo zato, ker so jo lastniki tako obravnavali in to od nje pričakovali. Vsekakor ni edina, poznam kar nekaj takih. In tečajniki v skupini so na dobri poti, da bodo iz njihovih mladičkov zrasli pravi mali PSI. A na žalost moram reči, da srečam veliko cuckov in ob vsakem mi je prav hudo, saj vem, da ne živi življenja, ki bi si ga zaslužil.bišon, vzgojen pes (foto: Dušan Martinič)

 

Lastniki malih psov! Okolica bo vaše pse sprejemala kot pse takrat, ko jih boste vi tako obravnavali in jim nudili pogoje, da bodo kot psi lahko živeli.

Delite s prijatelji!

Želite biti obveščeni o naših novih prispevkih?

 Z oznako v okvirčku soglašam, da Alfakan moje osebne podatke iz tega obrazca (Prosimo označite, s katerimi nameni obdelave osebnih podatkov soglašate):

Želite vzgojenega psa? Prijavite se na tečaje ali individualno delo.
Veronika Valentin

S psi se ukvarjam že od malih nog. Nekoč s sosedovimi, od leta 2007 pa s svojo avstralsko ovčarko Brie, ki mi je odprla vrata v svet kinologije. Zanimajo me vse veje kinologije in z veseljem se lotim vsake discipline. Ko sem pričela poučevati ljudi, kako sobivati s psi, sem našla svoj smisel življenja.

Related Posts
Leave a reply