Ta članek je namenjen vsem, ki bi radi bolje razumeli, kaj se dogaja v zaoderju, ko želimo ustvariti novo ali spremeniti staro navado pri psu. Navade imenujemo tudi vedenjski vzorci oz. vedenja. Sem pa spada praktično vse, kar želimo psa naučiti. Od socializacije, do trikcev. Psi so suznji svojih navad.
Zavedati se moramo, da so navade lahko naravne ali priučene. V današnjem času je večina željenih navad psov priučenih, kar nam seveda precej podaljša čas, ki ga potrebujemo za njihovo izgradnjo/spremembo.
Kaj je navada?
Najprej si poglejmo, kaj sploh je navada. Navada sestoji iz treh faz. Na začetku je sprožilec, ki sproži rutino, na koncu rutine pa pride nagrada. Nagrada je lahko karkoli, kar na vsaj en način zadovolji psa. Nagrada je lahko prisotnost ali odsotnost nečesa. Primer nagrade, kjer je prisotnost nečesa nagrajujoča, je npr. uporaba hrane, igre ali pohvale. Torej nečesa, ki zadovolji enega izmed pasjih nagonov. Za psa nagrajujoče je lahko tudi odnotnost nečesa. Primer je npr. prenehanje fizičnega ali psihičnega pritiska nad psom. Po domače, pes nekaj naredi, da ima mir.
Primeri navad (vedenj) iz prakse – pasja perspektiva:
Ko vidim psa (sprožilec), se mi zmeša (rutina), vodnik me odstrani iz situacije na varno (nagrada).
Ko vidim psa (sprožilec), postanem reaktiven (rutina), s tem preženem psa (nagrada).
Ko vidim psa (sprožilec), ne odreagiram ali izvajam naučeno rutino, prejmem nagrado (hrana, igra, pohvala).
Ko slišim ukaz za odpoklic (sprožilec), pritečem k vodniku (rutina), prejmem nagrado.
POMEMBNO: Cilj pri delu s psi je skoraj vedno grajenje navade.
Zavedati se moramo, da lahko ustvarimo neko priučeno navado samo ob pogoju, da ima nagrada za psa nek pomen – pes si jo mora želeti. V nasprotnem primeru nikoli ne bo osvojil rutine ampak bo ob sprožilcu delal to, kar mu bodo narekovali nagoni, pa če vam je to všeč ali ne.
Zakaj je pomembno, da gradimo navade?
Če želimo razumeti moč navad, moramo na hitro pogledati, kako so zgrajeni možgani. Možgani so plod evolucije in bolj kot gremo proti zunanjemu delu, kasneje je bil ta del razvit, bolj kompleksne so funkcije, ki jih ti deli opravljajo. Pri vedenjih, ki morajo biti dobro izvedena (odpoklic, srečevanje psov, odzivanje na motnje, tekmovalna poslušnost,…) želimo odstraniti razmišljanje in ustvariti avtomatski odziv. Ta odziv je navada. Želimo, da pes ob določenem sprožilcu avtomatsko izvede rutino, ki je sprejemljiva. To seveda dosežemo z ogromno ponovitvami, pri katerih mora vsaka vsebovati vse tri komponente (sprožilec, rutino in nagrado). Rutina je lahko tudi takšna, ki si jo pes izbere sam, če je le-ta sprejemljiva.
Kje je navada vaš sovražnik?
Absolutno si ne ustvarjajte navad tam, kjer želite vašega psa mentalno in fizično utruditi. Ko pes preneha razmišljati in stvari dela avtomatsko, mentalna moč, ki jo potrebuje, rapidno pade. To pa absolutno ni nekaj, kar bi si želeli pri psihofizičnih zaposlitvah. Tam morajo stvari ostati dovolj zanimive in spremenljive, da mora pes vedno uporabljati vso svojo možgansko kapaciteto, da uspešno reši nek problem.
Spreminjanje navad
Psi so suznji svojih navad: sedaj vemo, iz katerih komponent je navada sestavljena. Pri psih dostikrat nimamo možnosti zgraditi navade, ko je kuža še relativno nepopisan list. To pomeni, da je velikokrat naša naloga spreminjanje navad. Spreminjanje navad je seveda možno, ni pa najlažja stvar. Za uspešno spreminjanje navade, moramo namreč med sprožilec in navado vriniti novo rutino. Nikoli namreč ne moremo izbrisati neke navade, lahko samo spremenimo rutino. Seveda pa moramo pri tem uporabiti celo kopico orodij, ki nam to omogočajo. Ta orodja so npr. obratno pogojevanje, desenzibilizacija, izbira boljše nagrade ipd.
Zaključek:
Vsako vedenje, ki je za psa in okolico življenskega pomena, moramo pretvoriti v navado (avtomatski odziv).
Pri psihofizičnih zaposlitvah psa se navadam izognemo v velikem krogu.
Navade ne moremo izbrisati, lahko jo samo spremenimo.
Vse to se sliši izredno preprosto v teoriji, praksa pa je razred zase 🙂
Foto: Maja Rokavec in Boštjan Gartner