Pozitivna motivacija in uporaba markerjev sta super pogruntavščini. Vendar tako kot vsak sistem vsebujeta nekaj stvari, na katere moramo biti pozorni. Če jih zanemarimo, lahko vodijo v zaustavitev napredka pri delu s psom. Verjamem, da si tega ne želi nihče. Naj gre za nekoga, ki se s psom ukvarja profesionalno ali pa lastnika popolnoma navadnega hišnega ljubljenčka. Seveda problem, izpostavljen v članku, ni edini, je pa zelo pomemben, saj izjemno vpliva na željo po sodelovanju pri veliki večini psov.

 

 

1. KJE JE PROBLEM?

Po mojem mnenju je problem vezan na dve stvari. Prva je ta, da se ob uvajanju v nek sistem dela s psom vodniki preveč osredotočajo na to, kaj dela pes, kdaj klikniti, kdaj nagraditi, od kod vzeti nagrado, kako psu dati nagrado ipd., kar je ob poplavi informacij, ki jih dobijo v pasji šoli, popolnoma razumljivo. Druga težava pa je uvedba mehanične stvari, ki ji pravimo kliker. Čeprav kliker uporabljamo tudi v začetnih fazah Alfakan skupinskih tečajev in je super pripomoček pri delu s psi, menim, da je eden izmed glavnih krivcev pri slabšanju kvalitetne interakcije s psom. Seveda ne govorim o osnovnem odnosu. Mislim, da vam bo hitro jasno kam ciljam.

Zavedati se moramo, da je naš cilj, da na neki točki ne bomo več potrebovali ne klikerja niti torbice s hrano. Seveda je do vzgojenega psa pravično, da ga, tudi ko ga vzgojimo in vedenja postanejo navade, še vedno tu in tam nagrajujemo in s tem ohranjamo zaupanje, željo po sodelovanju in dober odnos. Pa vendar, v neki točki naj to ne bi bilo več potrebno. In tukaj velikokrat pride do velike težave. Vodniki ne znajo prepričati psa, da se sodelovanje z njimi splača tudi, če hrane ni v roki, kaj šele, če je sploh ne vidijo. Zavedajte se, da je vaš cilj prepričati psa, da dela ZA nagrado ne zaradi nje in da se splača sodelovati z vami, ker se ob tem oba zabavata.

2. KAJ NAJVEČKRAT MANJKA?

V praksi se izkaže, da so vodniki pri delu s psi izjemno monotoni. Priporočam vam, da se kdaj posnamete in pogledate. Vprašajte se ali bi sodelovali s sabo. Bodite iskreni do sebe. Le tako boste lahko izboljšali vaš odnos s psom in predvsem dvignili željo. Naj vam bo cilj, da se bo pes vedno, ko dela z vami, počutil, kot da ima rojstni dan. Pri tem pazite, da ne boste preveč aktivni. Kot vedno, je resnica nekje vmes.

3. NASVET ZA DELO S PSOM

Moj nasvet je, da delo pričnete tako, da psu dvignete željo oz. ga razigrate brez uporabe hrane ali igrače. Vsak bi moral dovolj dobro poznati svojega psa, da lahko to stori in nato to razigranost in energijo uporabite pri izvedbi vaj. Vedenja, ki jih izvajamo, so veliko hitrejša, če je pes sproščen in motiviran. Eksperimentirajte. Ne držite se vedno enakih vzorcev. Ne delajte monotonih treningov, vaj ne izvajate vedno enako dolgo, v enakem zaporedju in za božjo voljo, ko psa nagradite, ga tudi pohvalite, pobožajte in razigrajte. Ne zanašajte se samo na primarno nagrado, ki je največkrat hrana ali igrača. Nagrada mora biti interakcija, ki traja in ne zgolj stvar, ki jo daste psu. Bolje kot se bo pes počutil, hitreje bo takšno vedenje sprejel kot vedenje, ki se splača. Bodite pozorni na to, da počnete enako, ne glede na to, kje ste. Psi se učijo v slikah in če boste delali samo na domačem dvorišču, rezultat povsod drugod ne bo primerljiv. Naj vam ne bo nerodno. Svojim tečajnikom večkrat rečem, naj ne bodo kot stroji, iz katerih pride nagrada. Bodite mirni med izvajanjem vaje, marker pa naj bo znanilec zabave.

Če psi nečesa niso pripravljeni narediti, je to samo iz dveh razlogov. Ali ne vedo, kaj od njih zahtevate (zaradi nepoznavanja učnega procesa) ali pa ne vedo, zakaj bi to storili. Z drugimi besedami, niso motivirani. Ob upoštevanju zgoraj napisanega in nekaj domišljije ne dvomim v vaš uspeh. Verjemite mi, tudi psi vam bodo hvaležni in rezultat bo odličen. Pa ne samo to, če se boste stvari lotili z nekaj zdrave pameti, vam zagotavljam, da boste konstantno napredovali, ne glede na to, na katerem nivoju ste.

Še filmček: