Nekateri ljudje interakcijo med otrokom in psom opazujejo s strahom, negotovostjo, skrbjo za otroka, ki ga po njihovem mnenju pes ogroža. Spet drugi si ob omembi besedne zveze ‘otrok in pes’ v mislih naslikajo idealistično podobo spokojnega psa h kateremu se privija otrok. Resnica odnosa med otrokom in psom leži nekje med obema skrajnima pogledoma. V katero smer se bo kazalec na tehtnici prevesil je odvisno predvsem od staršev in njihove volje primerno vzgojiti oba – psa in otroka.


Psi imajo različne osebnostne poteze in potrebe. Dejstvo je, da so nekateri kužki na vso moč cartljivi, v človekovi bližini se topijo, drugi zahtevajo osebni prostor, poznamo pse, ki jim neprijetnost povzroči še tako rahel dotik (nizek prag bolečine), druge ne motijo čvrsti prijemi za dlako, rep, ušesa, nekatere pse vznemirjajo zvoki, drugi so ravnodušni in prespijo prav vsako vznemirjenje, poznamo pse, ki brez težav delijo (posteljo, boks, prigrizke, hrano) in takšne, ki so do lastnine (tudi skrbnika) močno zaščitniški… Skratka kolikor je psov, toliko je raznolikih osebnostnih potez.

Enako lahko zapišemo za otroke. Nekateri otroci zahtevajo nenehno starševsko pozornost, drugi se ure dolgo igrajo sami, otrok je lahko zelo zaščitniški do svojih predmetov, prostora, starša, nekateri otroci so precej vokalno orientirani, drugi so mirni, tihi, introvertirani… Kolikor otrok, toliko raznolikosti. Obveza odgovornega starša je ‘preprosta’: primerno vzgojiti oba – otroka in psa.

V nadaljevanju se bomo posvetili dvema družinskima dinamikama.

  •  družina s psom v pričakovanju otroka
  • družina z otrokom si želi psa.

Pri prvi družinski situaciji se osredotočamo predvsem na ustrezno vzgojenost štirinožnega člana družine.

PRIPRAVE IN PRIHOD DOJENČKA – OBDOBJE NOVOROJENČKA

(do 1. leta starosti)

Od trenutka potrditve nosečnosti imate na voljo še kar nekaj mesecev, da sebe, domače okolje in psa pripravite na spremembo v družinskem ritmu.

PRIHOD DOJENČKA ?

image4221

Temeljito razmislite, ali je vas kuža primerno vzgojen. Vzgojenost za potrebe življenja z novorojenčkom/dojenčkom pomeni sledeče:

  •  kuža je navajen hoje na opuščenem povodcu
  • psa ne motijo vrteča kolesa (rolke, kolesarji)
  •  pes je vajen hoje ob otroškem vozičku
  •  pes na povodcu ne kaže želje po druženju z drugimi psi
  •  pes ne reagira na ostale živali – muce, golobe, konje ali ljudi – invalidski vozički, uniforme, pokrivala
  •  pes je vajen potrpežljivega čakanja/umiritve v različnih okoliščinah
  •  pes ni zaščitniški do vas, predmetov, hrane
  •  pes ne skače na vas, obiskovalce, ne liže obraza, ni vsiljiv, ne grizlja rok, vleče za oblačila
  •  psa nimate navade nositi v naročju, čeprav je majhen
  •  psa ne motijo močnejši dotiki
  •  pes doma počiva, vajen je bivanja na svojem ležišču/boksu
  •  psa ne motijo različni zvoki , na primer hišnega zvonca, vriskanje, jokanje
  •  pes je prilagodljiv tudi na spremembe dnevnega ritma (urnik sprehodov, hranjenja, nege), razporeditve predmetov
  •  pes je vajen sprehodov, dela z drugimi ljudmi (sorodniki, prijatelji)

Če pri psu prepoznate kakšno vzgojno pomanjkljivost nikar ne skrbite, temveč se lotite preoblikovanja vedenja. Dobra izbira je pasja šola. Pri tem starost psa ni ovira, saj se tudi starejše pse s primernim in strokovno načrtovanim pristopom da oblikovati v prijetne sopotnike za najzgodnejši čas otrokovega življenja.

Zapomnite si, da je skrajno neprimerno novorojenčka ponujati psu ‘pod nos’ s ciljem, da ga bo ‘bolje povohljal, spoznal’, saj se je kuža z vonjem otroka seznanil že med nosečnostjo. Prav tako moramo psa nemudoma seznaniti z dejstvom, da je telo in osebni prostor novorojenčka (malčka, otroka) nedotakljiv.

Potrudite se, da se življenjski ritem psa ne bo pretirano spremenil, da bodo njegove potrebe zadovoljene, da si boste odtrgali čas za skupno druženje samo s psom brez dojenčka, da mu ne boste odvzeli ‘dovoljenih privilegijev’ (na primer spanje na kavču). Ni priporočljivo, da se kuža počuti zapostavljen, ker se je družini pridružil nov član. Ravno zato temeljito razmislite že mesece pred rojstvom otroka katerih vedenj, navad psa si ob porastu družine ne želite in jih začnite uvajati veliko pred velikim dogodkom. S tem se boste izognili neprijetnim in stresnim situacijam.

OBDOBJE MALČKA  IN PREDŠOLSKEGA OTROKA

(do 5. leta starosti)

image4243

Za mnogo psov (in staršev) je obdobje malčka izziv in morda celo stes. Malček se preobrazi v pravega raziskovalca, saj najprej plazi in nato shodi, kar mu prinese težko pričakovano ‘samostojnost’. V malčku se prebudi avanturistična žilica, ki pogosto vključuje takšne in drugačne preglede psa. Prsti malčka se kaj hitro znajdejo v očeh, ušesih, med pasjimi zobmi. Marsikateri dvonožni raziskovalec se pri vstajanju in hoji želi opreti na psa, preveriti ali bi se ga dalo jezditi, koliko vlečenja in ščipanja prenese pasji kožuh in rep. Skratka – pogosta nočna mora psov (in staršev). Napade doživlja pasja skleda s hrano in mariskateri malček se veselo ukvarja s pasjimi briketi.

Ni potrebno posebej poudariti, da je potrebno psu omogočiti varen oddih od velikokrat preveč stimulativnega okolja. Če smo psa predhodno naučili, da je boks varno in mirno zatočišče (in če ga sedaj za morebiten umik celo nagradimo) se bo kuža samoiniciativno umaknil in poiskal svoj ‘dušni mir’.

Malčku predstavimo pasje pribežališče za nedotakljivo in neosvojivo trdnjavo. Če ne zaležejo besede, prepričevanje, učenje, potem je najbolje uporabiti tehniko ‘kuža naj počiva za zaprtimi vrati’ in vsaka vrata imajo ključ. S tem se bomo izognili neprijetnim situacijam nadležnega malčka in prestrašenega, morda celo obrambno nastrojenega pasjega prijatelja.

S pridobivanjem mesecev in let se zanimanje otroka preusmeri na zunanjo okolico. Posegi v pasji svet so vse redkejši in blažji. Otrok svoj raziskovalni gen izživi v raznolikih igrah med prijatelji, na igriščih, v vrtcu itn., kar prinese psu potreben mir.

OBDOBJE ŠOLARJA

(do 12. leta starosti)

Vešče krmarjenje starša skozi začetne čeri odnosa otrok – pes prinese otroku neprecenljivo dojemanje psa kot zaupnika, partnerja, tolažnika, prijatelja.  Pes je živo bitje, ki je otroka pripravljen nemo poslušati, brez kritiziranja, pametovanja, ki se mu starši težko izognemo. Kuža postane otroku tolažnik in opora v letih, ko otrok tovrstno pomoč najbolj potrebuje. Otrok lahko postopoma sprejme večjo odgovornost v odnosu s psom. Vzgojenega psa lahko na sprehod pelje otrok, ga krtači, neguje, se z njim igra, ukvarja s kakšno kinološko disciplino, uči novih veščin. Tako se bosta gradila in razvijala oba, otrok in pes.

DRUŽINA Z OTROKOM SE ODLOČI ZA PSA

dddddddddddddddddd

Preden se družina odloči v svoj dom pripeljati psa je priporočljivo pretehtati sledeče okoliščine:

  •  starost otrokapasji mladički in dojenčki ali raziskovanju nagnjeni malčki so izjemno zahtevna kombinacija, ki bi jo vsaki družini odsvetovala
  • pes iz zavetišča – veliko družin se odloči za posvojitev psa, vendar gre pri tem opozoriti, da so odrasli psi (in mladiči) iz zavetišč pogosto zaznamovani s travmami preteklosti med katere morda sodi odnos do dojenčkov, malčkov ali otrok, zato naj družina pelje psa na sprehod v naravo, urbano okolje, seznanite se s psom preden ga pripeljete domov
  • pasma – odgovorno izberite pasmo psa pri čemer se osredotočajte predvsem na osebnostne značilnosti pasme, zdravje in ne toliko na zunanji izgled psa, razmislite koliko kvalitetnega časa boste uspeli nameniti vzgoji (in morda šolanju) psa ter mentalni in fizični zaposlitivi štirinožca
  • določite kdo bo prevzel bistven del skrbi za psa (sprehodi, vzgoja, pasja zaposlitev, nega) in v večini primerov to gotovo ni otrok
  •  kuža ne sme biti darilo ali nagrada otroku za kakšen poseben dosežek, saj je živo bitje
  •  na prihod psa se predhodno pripravite – poskrbite za primerno opremo (boks, povodci, vrv, torbica za hrano, hrana, krtača, igrača itn.)
  •  pojdite mladičke večkrat obiskati, vzreditelj (ali še bolje, strokovnjak za vedenje psov) naj vam svetuje katerega izmed mladičev izbrati, da bo osebnostno primeren družinski član
  •  povprašajte strokovnjake vzgoje/šolanja katere začetne korake ubrati v življenju psa, da se bodo oblikovali primerni in želeni vedenjski vzorci (preventiva, orodji: hrana je nagrada in ‘on-off’ sistem, omejitve – boks, samokontrola)
  •  psa (mladiča ali odraslega psa) začnite vzgajati takoj, ko prestopi prag vašega doma

Člani družine si morajo biti enotni v želji po štirinožni razširitvi družine. Nedvomno s psom v družino vnesemo posebno energijo. Hkrati sprejmemo odgovornost za živo bitje, ki bo z nami prihodnje desetletje in več in ki včasih zahteva celo kakšno žrtvovanje na račun počitnic, prostega popoldneva, branja knjige ali gledanja televizije. Vendar tisto, kar nam vzgojen kosmatinec vrača odtehta prav vsako namišljeno žrtev.

PES VRHUNSKI UČITELJ ŽIVLJENSKIH VEŠČIN

(Osebna izkušnja odnosa otrok – pes)

ayay

Pri nas se je otrok rodil v družino s tremi črnimi labradorkami. Naša najstarejša psička je bila z mojo nosečnostjo seznanjena pred mano. Spanje ob mojem trebuhu je namreč zamenjala za spanje ob moževem in s tem nakazala, da se bo družina razširila. Psi so dejansko neverjetni. In otroci tudi, saj se najin sin nikoli ni zmotil s katero labradorko se ukvarja, čeprav so bile za večino ljudi vse tri ‘popolnoma enake’, otroku ne. Tankočutnost na obeh straneh, spoštovanje na obeh straneh, vzgoja na obeh straneh.Ob rojstvu otroka so bile najine psičke stare 9, 6 in 1 leto.

UČNE URE

  • potrpežljivosti, prilagodljivosti in dejstvo, da edinci niso center sveta, saj ima tudi kuža potrebe, ki si zaslužijo pozornost,
  •  spoštovanja do ljudi in živali,
  •  empatije, sočutja do drugega živega bitja, saj počutje kužkov ni vedno veselo in razigrano, kužki zbolijo, se poškodujejo in potrebujejo posebno nego,
  •  ponosa kadar so otroci, starši, učitelji hvalili njegove kužke in so le-ti prihajali na obisk v vrtec, šolo,
  •  minljivosti (staranje), umirajnja (smrt) in vseh čustev bolečine, izgube, ki sodijo zraven,
  •  odgovornosti so bile dragocene in ne bodo nikoli pozabljene.

Danes naš otrok postaja najstnik in mu psi (tudi muce) nudijo močno čustveno oporo, so blažilci šolskega stresa, zaupniki pred spanjem, ko se pod odejo šepetajo skrivnosti, graditelji samozavesti med treningi in na tekmovanjih Dela z nosom, navdih ob dosežkih in učitelji, da ima zmaga svojo zrcalno stran – poraz in da psom za to ni mar, pomembna je zabava, radost in iskrice v očeh.

Psi ostajajo stalnica v življenju najinega otroka in ob večernih urah, ko se sliši odgrinjanje odeje in glas: ‘Rann pridi se cartat!’ vem, da vsaj nekaj počnemo prav.

Nikoli ne obžalujte časa, energije, potrpežljivosti, ki ste ga oziroma ga še vlagate v vzgojo psa. Olikan kosmatinec vam bo neprecenljiv pomočnik pri vzgoji otroka in ko bo prišel pravi čas bosta otrok in pes sklenila zavezništvo, ki bo preseglo zemeljske energije in bo ostalo zapisano v spominu na veke vekov.