Preventiva mi je zlezla pod kožo. Več desetletij nazaj. Tisti, ki me dobro poznajo, bodo vedeli, da včasih res pretiravam. Še predobro se zavedam, da je moj pes moja odgovornost. Potem pa pride pandemija, ki moje običajno pretiravanje le okrepi – funkcionalni ojačevalec, bi lahko rekli v psihologiji instrumentalnega pogojevanja. Kaj če zbolim… kaj lahko v kratkem še naredim za Fijo in Loti? V misli mi ponovno pride stavek, da je moj pes le moja odgovornost.

V zvezi s pripravljenostjo na nepredvideno sem želel z vami deliti razmišljanje o tem, kako našim psom dati dobro popotnico za življenje. In s tem tudi sebi.

Moj pes je moja odgovornost

Psi v naša življenja pridejo iz tega ali onega razloga. Večina psov v zahodnem svetu je postala del družine, z nami živijo v notranjih prostorih, spremljajo nas pri vsakdanjih opravilih in gredo z nami na dopust. Med nami se stkejo močne vezi, ki niso nič šibkejše kot tiste, ki jih stkemo z drugimi člani družine in prijatelji.

Rad uživam v trenutkih, nisem pa tip človeka, ki bi živel v trenutku. S tem želim povedati, da vedno razmišljam naprej, tudi tako, da predvidim scenarije, ki niso prijetni. In o tem bi želel danes na kratko napisati bistvene razmisleke.

Psi so bitja navad, še bistveno bolj, kot smo ljudje. Znani sprejeti vzorci okolja in dogajanja v njem jih pomirjajo in jim dajejo občutek varnosti. Mednje sodi tudi to, da so del družine, da imajo prostor za miren počitek in da imajo vzpostavljeno razumljivo in zadovoljujočo komunikacijo z nami. Za potrebe tega zapisa bom predpostavil, da naši psi lahko zadovoljijo svoje potrebe – da so lahko psi – in ne nadomestek pomanjkljive ali slabe človeške družbe.

In do tukaj vse lepo teče.

Ne tako redko pa se zgodi, da se okoliščine tako spremenijo, da se tak koncept podre. Ne moremo biti več z našim psom, ali pa naš pes ne more biti več z nami. Ali pa zgolj ne moremo več zagotoviti enakih pogojev sobivanja, kot smo jih bili do nekega trenutka vajeni.

V lažjih oblikah se nam lahko zgodi prihod novega družinskega člana, tudi psa ali druge živali, lahko se spremenijo delovne obveznosti, lahko želimo v oddaljen kraj na dopust. V težjih oblikah pa se soočimo na primer z boleznijo psa, našo boleznijo, težko finančno situacijo, lahko pa se zgodi še marsikaj bolj tragičnega. Izkušnje kažejo, da o tem ne razmišlja veliko lastnikov psov. V kateremkoli od teh scenarijev se morajo psi soočiti s situacijo, ki je ne razumejo in jim predstavlja velik stres. Seveda tudi nam, a tukaj se bom osredotočil na naše pse, ki so naša odgovornost. 

Razmišljanje o tem je – razumljivo – neprijetno, a je z vidika odgovornega skrbništva po mojem mnenju potrebno. Seveda pa takšno razmišljanje ne bi imelo nobenega smisla, če ne bi ob enem pripravljali rešitev, če se kateri od slabih scenarijev odvrti. In imeti pripravljen nabor rešitev, pomeni večji notranji mir za odgovornega skrbnika in večjo varnost za njegovega psa. Kako pa lahko psa pripravimo na nepredvidene situacije? Za vas sem v nadaljevanju zbral 5 ključnih napotkov. (moj pes moja odgovornost)

1. Dobra socializacija

Psa od prvega trenutka navajajmo na različna okolja, različne ljudi in različne situacije. Spoznavanje s svetom naj bo okrepljeno s pozitivno izkušnjo, ki si jo pes zapomni. Tako bo lažje sprejemal nove okoliščine, ko bo to potrebno.

2. Primerna vzgoja

V vzgojo vključujmo navajanje psa na samostojnost, na komuniciranje (sodelovanje) z različnimi ljudmi, na bivanje znotraj omejitev (npr. boks), na bonton vedenja v različnih situacijah, opravljanje potrebe na primernem mestu, ‘on/off’ sistem, omogočimo jim sprejemati (prave) odločitve idr. Če so naši psi navajeni ležati le na kavču, spati le z nami na postelji, se voziti z nami na sprednjem sedežu avtomobila, bo lahko za njih situacija, ko bodo morali na primer prebiti nekaj dni v veterinarski oskrbi, v varstvu ali pa iti celo k novemu lastniku, precej bolj stresna.

3. Premišljena mera navezave nase

Če so naši psi navajeni biti non-stop z nami, in niso zmožni brez stresa počakati niti toliko, da gremo v trgovino, jih v spremenjenih razmerah lahko čaka izredno težko življenje. Ne le zanje, tudi za tistega, ki mu psa zaupamo v varstvo, veterinarsko oskrbo ali celo v nov dom. Zato psa postopno navajajmo na to, da lahko več ur brez težav, sam počaka.

4. »Navodila za uporabo«

Za primere, ko se na hitro zgodi, da mora nekdo drug skrbeti za našega psa, je dobro imeti pripravljen dokument, kjer so zapisani bistveni podatki za začasnega ali novega skrbnika. Zajemajo naj podatke za zadovoljitev osnovnih potreb po kakovostni prehrani, gibalnih potrebah, miselnih zaposlitvah, najljubši igri, ipd. Napišete lahko seznam povelj, ki jih pes pozna. Na spisek dodajte tudi morebitne težave, strahove, ki jih ima vaš pes. In ne pozabite priložiti potnega lista in morebitne dodatne zdravstvene dokumentacije.

5. Vse je le igra!

Kljub temu, da gre za resno temo, pa priprava na takšne situacije ne rabi biti nič manj zabavna kot učenje drugih vaj in trikcev. Pri vsem vam lahko pomagamo na naših skupinskih tečajih, pri individualnem delu in na spletnih tečajih! Če pa si raje sami postrežete s kakovostnimi informacijami, smo na naši Alfakan E-Akademiji za vas pripravili dovolj vsebin, da vam lahko pri tem pomagajo.