Že v prejšnjem članku sem razložil, da je igra s psom zelo pomembna zaradi zadovoljevanja nagonov in psiho-fizične zaposlitve psa. A če hočemo to doseči, moramo razviti kvalitetno igro, ki mu bo resnično v veselje. Tokrat vam ponujam pet napotkov, ki naj vas vodijo na poti k oblikovanju ustrezne igre.


1. NAPOTEK:

Na začetku, ko imate opravka z mladičkom, ali s psom, ki se ne igra rad, je zelo pomembno, da se igre lotite v mirnem okolju, brez motenj. Te predstavljajo drugi psi, lajež, poljske živali (krti, miši …), neznane ali močne vonjave itd. Najbolje je, da igro na začetku izvajate kar doma, kjer se pes najbolje počuti. Dolžino igre smiselno odmerite, da se pes ne bo naveličal in izgubil željo po igranju. Naj bo kratka in z zaključkom na vrhuncu zabave, da si jo bo pes naslednjič še bolj želel.

2. NAPOTEK:

Čez čas, ko bo igro že vzljubil, morate izbrati, katero vrsto igre želite izoblikovati. Ali bo igra borbena (s psom se boste vlekli za predmet) ali krožna (pes bo nek predmet zaporedoma tekel iskat in ga prinašal nazaj k vam). Psa, ki ni dovolj samozavesten v borbeni igri, a mu krožna ugaja, ne silite v drugo smer. Vrsto igre izberite tako, da bo psu najbližja. V tem koraku je pomembno tudi, da izberete ustrezno igračo glede na velikost in psiho-fizične sposobnosti psa. Pri mladičku mora biti ustrezna za njegove izpadajoče zobe in občutljive dlesni, pri odraslem psu pa dovolj velika, da je pomotoma ne bi pojedel.

3. NAPOTEK:

Razvijte fair-play igro. Svetujeva, da preden se začnete igrati, psa naučite ubogati pomen besede »pusti«. Naučite ga, da bo predmete spuščal z veseljem in ne bo v konfliktu s samim seboj, kadar bo slišal ta ukaz. Poznati mora tudi izraz »prinesi«, saj v nasprotnem primeru pes žogice ne bo prinesel, ker ne bo vedel, da to želite. Ne pozabite, da mu moramo vsako povelje najprej razložiti in ga utrditi, šele nato ga lahko zahtevate.

4. NAPOTEK:

Postopoma zvišujte kriterije igre, sicer se bo pes začel dolgočasiti. Primeren čas za povečanje zahtevnosti nastopi, ko pes začne v igri uživati. Od njega zahtevajte vedno več, da bo do igre sploh prišel. Nikoli ga ne silite v igro! Sčasoma lahko postaja vedno bolj groba. Pes se mora pri borbeni igri vedno bolj potruditi, da lahko obdrži plen: stopnjujte moč ugriza, mirnost pri držanju plena … Pri krožni igri mora žogico večkrat prinesti, se vrniti z enako hitrostjo, kot jo je šel iskat ipd.

5. NAPOTEK:

Potem ko je igra izoblikovana v mirnem okolju, ko ste izbrali ustrezno vrsto igre in primerne igrače, ko ste dvignili kriterij, lahko igro (ne igrače!) uporabite kot nagrado. To je tudi tisto, kar si večina vodnikov želi. Če ste do sedaj pravilna vedenja nagrajevali s hrano, lahko kasneje, ko ste zgradili kvalitetno igro in je psu jasno, kako se igrati, hrano (kot nagrado) nadomestite z igro. To je za psa, ki ima močno izražen nagon po plenu, odlična nagrada, lahko celo nekajkrat boljša od hrane. Seveda je možno tudi, da kombinirate nagrajevanje s hrano in z igro.

Ob upoštevanju teh petih napotkov imate večjo možnost razviti ustrezno igro. Zavedati pa se morate, da je igranje odvisno predvsem od pasjega potenciala – nagona po plenu. A upanje obstaja tudi za tiste s šibkim nagonom, saj se da z omenjenimi napotki igro precej razviti in izboljšati.

»Igra je delo in delo naj bo igra. Zato se mu posvetimo resno kakor vsaki igri.«

(Foto Katja Jemec)

Članek je bil objavljen v časopisu DNEVNIK Magazin pod rubriko Človek in pes (26. Marec 2015)