V vsebinah o učnem procesu ste lahko spoznali, kdaj – in zakaj takrat – vajo poimenujemo. Priporočljivo je, da izberemo enostavno in ob izgovorjavi čimbolj edinstveno zvenečo besedo, da bo pes ob različnih motnjah brez pomislekov razumel, kaj od njega pričakujemo.


Pri izbiri si dajte duška! Na glas povadite, kako se ta beseda sliši, in se odločite, kako jo boste izgovarjali. Na primer besedi ‘priden’ in ‘pridi’ sta za psa lahko preveč podobno zveneči. Še posebej, če ju izgovarjamo enako hitro, enako glasno, z enako tonsko višino in barvo glasu.

Bolj kot boste pri tem dosledni, lažje vas bo pes razumel, hitreje boste napredovali v učnem procesu. Pes se bo počutil dobro, saj se bo lahko vedno uspešno odzval na vaše povelje.Psi pa ne ‘berejo’ le besed. Opazujejo okolico, kako se ob tem vedemo, kakšen je položaj našega telesa, ali ob tem (ali pred tem!) naredimo kako kretnjo, ipd.

Zato bodite pozorni nase, ko vpeljujete in izvajate povelja: v kakšnem položaju je vaše telo, kje so roke, s kakšnim tonom nagovarjate psa. Vzemite si nekaj trenutkov, da se prepričate, da boste s psom komunicirali enoznačno.

Takšna komunikacija terja veliko vaje, tudi brez psa. Na tak način se veliko hitreje povežemo s svojim psom, si pridobivamo njegovo zaupanje in s tem krepimo medsebojno vez.

Psi od nas (in okolice) sprejemajo veliko informacij. Zato je pomembno, da se s psom NE ‘pogovarjate. Olajšajte jim delo in povelj ne zavijajte v stavke! Če mu rečete ‘daj se tu lepo usedi, saj znaš’ lahko le računate na sposobnost psa, da iz tega stavka izlušči besedo ‘sedi‘. Če želite, da pes sede, je dovolj, da enkrat izgovorite ‘sedi’ – pod pogojem, da ste povelje postopoma uvedli skozi učni proces. Če povelje večkrat ponovite, se bo pes temu privadil in odreagiral šele na drugo, tretjo ali četrto ponovitev povelja. Težava lahko nastane tudi, če v stavku nenamerno združite povelja, kot na primer povelji za prepoved (‘ne!) in nadaljevanje dela (‘naprej!’) v ‘ne naprej!’, ko želite psa ustaviti.

Za jasno komunikacijo je torej priporočljivo uporabljati enoznačne besede, vsakič na čimbolj podoben način in se s psom ne pogovarjati v stavkih.

V NADALJEVANJU VAM PREDLAGAMO METODO, S KATERO LAHKO SEBE OMEJITE PRI PRETIRANEM POGOVARJANJU S PSOM

Napišite si seznam besed, ki jih boste uporabljali pri komunikaciji s psom. Tudi za vaje, ki jih še ne učite. Tako boste lahko besede med seboj primerjali in zmanjšali možnost, da bi si bila povelja med seboj preveč podobna. Ob teh besedah si dopišite, na kak način jih boste podajali (ton, položaj telesa, hitrost izgovarjanja, ipd.). Dodajte tudi morebitne besede, medmete, ki jih / če jih uporabljate za korekcije (‘a-a’, ne). Še namig – pri izbiranju različnih besed se ne omejujte na en jezik J

Ko se boste pripravljali na delo z vašim psom, izberite le besede, ki jih boste za tisti trening uporabljali. Glede na to, da pri kratkem in učinkovitem treningu ne vadite veliko različnih vaj, se omejite na do 3 besede. Če vadite ‘sedi’ in ‘poleg’, potrebujete le dve besedi. Za preventivo uporabljate fizične omejitve, na primer dolg povodec.

Če se pes na željen način ne odziva na povelje, je bila v učnem procesu verjetno narejena napaka. Ali ni bil dobro oblikovan mišični spomin, ali ni bila vzpostavljena jasna povezava s poveljem, ali vaja ni bila utrjena, ali so bile prehitro dodane motnje. Je bil pes pri veliki večini ponovitev ob uporabi tega povelja uspešen? Če ni bil, bo morda bolje vajo na novo izoblikovati in uvesti novo povelje.

  1. Naredite si seznam povelj, tudi za vaje, ki jih še ne delate
  2. Izberite enoznačna povelja za vaje
  3. Povelj ne ponavljajte in jih ne uporabljajte v stavkih
  4. Za vsak trening izberite omejeno število vaj / besed
  5. Za uspešno delo psa pošteno nagradite in pohvalite!

Alfakan inštruktor v Ljubljani – Andrej Verlič