ALFAKAN PREDSTAVLJA PASME: IRSKI SETER – 1. DEL

ALFAKAN PREDSTAVLJA PASME: IRSKI SETER – 1. DEL

Predno vam predstavim svojega ”rdečkota” in kakšne izkušnje imam jaz z njim, naj napišem nekaj malega o izvoru te pasme, zakaj so pasmo uporabljali, kakšne karakteristike navajajo vzreditelji…


SPLOŠNO O PASMI

1. ZGODOVINA
Zgodovina pasme je povzeta iz različnih zapisov na spletu. Nekaj osnov:
Domovina irskega setra je Irska (logično ☺), pasma pa obstaja že od 17. stoletja. Nastala je s križanjem francoskega ptičarja in starega irskega španjela, dodali pa so še kri angleškega setra. V začetku 19. Stoletja je bil irski seter nižji, težji, krajši in še ni imel značilne kostanjevo rdeče barve. Kasneje, leta 1885, so določili nek standard, ki je dovoljeval le rdeč kožuh.

2. NAMEN PASME
Irski seter spada v 7. FCI (Fédération Cynologique Internationale) skupino, to je skupina ptičarjev. In že ta opredelitev pove, da gre za lovsko pasmo. Že od nekdaj so to pasmo uporabljali za lov na različne vrste divjadi. Danes je irski seter tako družinski kot lovski pes.

3. VIDEZ PASME
Je srednje velik (samec meri od 66 do 71 cm, samica meri od 61 do 66 cm), močan, mišičast in atletski pes. Teža samcev je opredeljena med 29 in 34 kg, za psice pa 25 do 29 kg. Življenjsko dobo navajajo od 11 do 15 let, ali več. Dlaka je srednje dolga, fina in mehka. Noge in šape so močno odlakane. Barva dlake: mahagonijevo rdeča. Dovoljene so manjše bele oznake na prsih, po vratu, bradi ali prstih ter manjša bela zvezda na čelu, ozka bela lisa na čelu, nosu ali na glavi. Nega je zahtevna, obsega dnevno krtačenje in česanje ter kopanje, kadar je nujno potrebno.

MOJ IRSKI SETER SHADOW

Da ne povzemam samo zapisov iz člankov, ki so objavljeni na spletnih straneh, bom opisala kar svojega irskega setra in kakšne so moje izkušnje z njim.

KAKŠEN JE?
Ko prebiram opise karakteristik, ki jih navajajo za irskega setra, jih lahko kar večino tudi sama potrdim, saj so tipični tudi za mojega Shadowa. Je zelo igriv, živahen, pameten in športen kuža. Tudi to, da ta pasma dolgo ostaja na stopnji mladička precej drži. Shadow je nekje pri 3 letih postal bolj zrel in odrasel kuža, čeprav tudi sedaj, pri svojih 8 letih, ne kaže nič manjše živahnosti, igrivosti in pripravljenosti za delo. Še vedno zelo rad skoči v lužo in namoči svojo dolgo dlako v blatno kopel ali pa divja s palico v gobcu in se z njo igra kot en razposajen otrok. Da je že malo v letih ga izdajo samo kakšne sive dlake okoli oči.

Je zelo občutljiv in čustven kuža, zato pasma ni primerna za vodnika s ”trdo roko” oz. le-ta ni imel predhodnih izkušenj z vzgojo psa. Tudi sama sem se za to pasmo odločila, po dolgoletnih kinoloških izkušnjah in ko smo imeli v družini že prej pse (dva koker španjela in enega labradorca).

Že od nekdaj mi je bila pasma vizualno zelo všeč. Videz irskega setra je zelo atraktiven in privlačen. Jaz mu pravim XXL koker španjel :). Za irskega setra sem se odločila prav zaradi videza, velikosti in njegovega lovskega karakterja, ki mi je predstavljal nov izziv. Želja je bila tudi, da ima pes voljo do teka in da ima veliko energije. Sem tudi sama športnica, rada tečem in imeti še nekoga zraven, ki te lahko spremlja oz. te celo pri tem prekaša – super kombinacija!

Irske setre označujejo tudi za svojeglave, neodvisne, pse, ki se radi potepajo in uidejo, če imajo vsaj kanček možnosti. V gozdu jih odnese lovski nagon in nos zato je problem odpoklic.
Spoznala sem nekaj vodnikov / lastnikov setrov, ki so opisovali te težave, ampak pri mojem setru niso nikoli prevladale in bile izrazite. Že v osnovi sem pazila, da se ne potencirajo. Moje mnenje je, da je vse odvisno od vzgoje in truda, ki ga vložiš v svojega psa in lahko s pravilnimi koraki v mladosti psa dosežeš vedenja, ki jih želiš.

In ja, Shadow je pes, ki je hkrati zelo pameten, učljiv in bo zame naredil veliko ali še več, hkrati pa je kuža, ki ima hitro dovolj in mu zmanjka volje do dela, če se od njega pričakuje preveč in vodnik nima občutka kdaj je potrebno zaključiti z vajami. Učenje s prisilo, na način da mora pes nekaj narediti nekaj proti svoji volji, se ni nikoli obneslo.

IRSKI SETER IN PRVI KORAKI VZGOJE

“Imam lovskega psa, grem torej v lovsko pasjo šolo”, je bilo takrat moje razmišljanje. In odločitev je bila vsekakor prava, saj sem takrat spoznala Davida Pogačnika, ki je bil naš inštruktor. Sicer so se vaje takrat osredotočale še na poslušnost in delo na poligonu, vendar smo se hkrati dotaknili tudi že tem vzgoje psov doma in kako pomembne so omejitve, da pri psu preprečimo nezaželeno vedenje. Nikoli ne bom pozabila, ko nam je David že na začetku tečaja svetoval, da je potrebno imeti psa tudi doma pod kontrolo oz. ga navaditi na red.

Misel, da moram psa zapreti v “kletko” mi ni bila všeč in sem vztrajala pri tem, da je imel naš irski mladiček doma še vedno obilo svobode. Ker so mu rasli zobki in je imel veliko energije, je posledično šlo v pogubo kar nekaj čevljev in še kakšna malenkost. V obupu sem iskala rešitev kako to preprečiti in ukiniti njegove lumparije. Davidov odgovor: “Psa navadi na boks. Tam se bo počutil varno, naučil se bo počivati in preprečila boš uničevanje.”

Pri šestih mesecih sem mojemu psu kupila boks in to je bila dolgoročno vsekakor najboljša odločitev. Ne samo, da smo doma vzpostavili red in preprečili nadaljnje uničevanje, naučili smo ga kaj se sme in česa ne. 

Se nadaljuje…

Delite s prijatelji!

Želite biti obveščeni o naših novih prispevkih?

 Z oznako v okvirčku soglašam, da Alfakan moje osebne podatke iz tega obrazca (Prosimo označite, s katerimi nameni obdelave osebnih podatkov soglašate):

Želite vzgojenega psa? Prijavite se na tečaje ali individualno delo.
Tinkara Bezovšek

S psi se ukvarjam že 16 let in v tem času je moja strast postala vzgoja in izgradnja delovnega psa. Moj največji uspeh je doseženo 4. mesto na Svetovnem prvenstvu reševalnih psov leta 2014. Doma mi delata družbo irski seter Shadow in nemška kratkodlaka ptičarka Skaya s katerima aktivno preživljam svoj prosti čas.

Related Posts
Leave a reply