VSAK PES SE NE ŽELI IGRATI Z DRUGIMI PSI

Igra z drugimi psi je vrsta aktivnih in ponavljajočih se vedenj. Med igro psi razvijajo pomembne življenjske spretnosti in izkušnje. Te spodbujajo dobro fizično in psihično zdravje, če se igra odvija v kontroliranem in varnem okolju.

Prepogosto se dogaja, da lastniki napačno razumejo telesno govorico psov.  Ne glede na to, ali gre za napačno definiranje nedolžne igre kot nevarnega spopada ali za neprepoznavanje agresivnega vedenja med igro. Pomembno je, da se naučimo, kaj si psi med igro lahko sporočajo.

ZNAKI, DA SE PES ŽELI IGRATI Z DRUGIM PSOM

  • Priklon: Sprednji del telesa je navzdol, zadnji del je v zraku, pogosto bo pes, ki poskuša začeti igro, večkrat udaril s sprednjimi nogami ob tla.
  • Pretirano, poskakujoče gibanje: Pes, ki želi drugega psa privabiti k igri, se lahko obnaša zelo “otročje”, se vrti okoli svoje osi, poskakuje in predvsem pretirava v gibih. 
  • Menjavanje vlog: Pri “zdravi” igri psi menjajo vloge, se prostovoljno vržejo na hrbet, se naredijo ranljive, dovolijo, da se jih ujame pri lovljenju. Vloge se morajo menjati, da ni vedno en pes v podrejeni vlogi.  
  • Želijo, da se igra nadaljuje: Psi, ki v igri res uživajo, ne želijo, da se igra konča oziroma prekine. 

V videu lahko vidimo “enakovredno” igro med psoma. Oba psa si želita interakcije, vloge so enakovredne, noben pes ni v podrejenem položaj. Igra je dinamična, brez znakov dominance ali nadlegovanja. Oba psa sta sproščena, ne kažeta miritvenih signalov ali znakov nelagodja (umikanje pogleda stran od psa, tiho renčanje, oblizovanje, spodvit rep…).

ZNAKI, DA JE SITUACIJA ZA PSA STRESNA

  • Drža telesa pri psu je zelo trda in okorna. 
  • Dlake na hrbtu se lahko dvignejo (če je pes dolgodlak se to ne bo opazilo). 
  • Usta so zaprta.
  • Nizko, opozorilno renčanje.
  • Gibanje bo hitro ter racionalno.
  • Ušesa tesno ob glavi.
  • Če slučajno pride do dejanskega spopada in bo le-ta kratek, bo “poraženec” poskušal zapustiti območje. Ne bo imel želje po nadaljnji interakciji. 
  • Pes se želi umakniti od drugega in njegova govorica telesa zagotovo ne pomeni sreče in otročje nagajivosti. Rep je spodvit, pes običajno tudi umika pogled stran od drugega psa.
  • Biti moramo pozorni tudi na druge miritvene signale, ki nam sporočajo. V trenutni situaciji pes počuti nelagodno: zehanje, oblizovanje, mežikanje, dvig ene tace …

VČASIH MORA LASTNIK POSREDOVATI

Igra (igra z drugimi psi) poteka dobro, če oba psa poznata pravila, ohranita nizko stopnjo vzburjenosti in sta pripravljena zmagati in izgubiti igro. Igra lahko postane precej vokalna in to je običajno v redu, če se raven zvokov ne poveča in / ali en pes daje signale umirjanja in poskuša pobegniti.

 

Če drugi pes prepozna te signale in se na signale odziva ter se umakne, med njima poteka dobra komunikacija. Če pa se signali ignorirajo, je običajno potrebno človeško posredovanje. Razumevanje igre psov zagotavlja, da igra ostane zabavna in zdrava dejavnost za vse.

Zavedati se moramo, da vsak pes ne uživa v igri s psmi in s tem ni nič narobe.

Nikakor ne smemo psa siliti v interakcijo z drugimi (igra z drugimi psi), če ni v to prepričan in se ne počuti pri tem sproščeno. Vsak pes je drugačen in vsak pes ima svoj osebni prostor, ki ga moramo spoštovati in upoštevati. Pomembno je, da zgodaj opazimo signale, s katerimi nam pes sporoča, kako se v danih situacijah počuti, in znamo temu primerno odreagirati.