ZAKAJ JE IGRA S PSOM POMEMBNA?
Od pasme in nagona po plenu je odvisno, kakšno igro bomo izbrali in na kakšen način jo bomo psu predstavili. Predvsem pa moramo paziti, da ne delamo napak. Zato želiva izpostaviti pet najpogostejših napak, ki jih opažava pri svojih strankah. Kdor jih bo odpravil ali se jim izognil, je na dobri poti k oblikovanju kvalitetne igre s psom.
1. napaka: S PSOM SE NE IGRATE
Ta napaka je najpogostejša. Pogosto si vodniki poiščejo nek izgovor, pravijo, da se njihov pes ne želi igrati, ali pa se s tem sploh ne ukvarjajo. Psi so ne glede na starost radi sproščeni in razigrani ter uživajo v tovrstni interakciji z lastnikom. Zato je škoda, da psom ne ponudijo tovrstne zaposlitve.
2. napaka: IGRATE SE BREZ IGRAČE
Nenavadne igre »ravsanja« so morda zabavne, ko je pes še mladiček. A ko bo zrastel, taka igra lastniku (in njegovim okončinam) ne bo več prijetna. Pomislite, da se tak pes želi igrati z majhnim otrokom … Taki lastniki pogosto potrebujejo najino strokovno pomoč, saj pes postane ljudem nevaren. Psa označijo za agresivnega, da med igro renči ipd. V resnici je problem v tem, da so mu igro predstavili v napačni luči in zdaj jo tako razume. Zato svetujeva, da za igro raje uporabljate nek predmet in psa ne učite, da grize vas ali vaših oblačil.
3. napaka: IZBRALI STE NAPAČNE IGRAČE
Pri izboru igrače v ospredje ne postavljajte njene zunanje, morda celo komične podobe. Naj bo takšna, da jo bo pes z zobmi lahko prijel. Palice so lahko zelo nevarne, saj jih psi zlahka pregriznejo, zlomijo na manjše kose in pogoltnejo, kar jim lahko povzroči večje ali manjše zdravstvene težave. Ko kupujete za mladička, izberite mehko igračo, saj so njegov izpadajoči zobje ranljivi. Igrače izberemo tudi glede na vrsto igre (borba, prinašanje … ). Tudi slednjo moramo izbrati glede na potrebe psa, o čemer se lahko posvetujemo s strokovnjakom.
4. napaka: IGRATE SE PREDOLGO
To napako ljudje najpogosteje storijo pri mladičkih. Z igro je treba prenehati, ko je na vrhuncu. Tako psu vzbudimo željo do nje, ostane zanimiva. Kdor v dolžini igranja pretirava, bo psa dolgočasil. Igra bo izgubila pomen in ga ne bo stimulirala.
5. napaka: IGRAČE MU PULITE IZ GOBCA
Pogosto pes prinese igračo k lastniku, ta pa jo izpuli iz gobca. Lastnik to seveda stori, da bi jo lahko zopet vrgel. Ampak v pasjih očeh sporoča, da prinašanje igrače pomeni odvzetje. Zato psi ob takem ravnanju najpogosteje nehajo hoditi k lastniku, ali pa jo spuščajo že na poti do njega. Pogosto sledi človekova interpretacija, da ga ima pes za norca, saj mora zdaj sam hoditi po igračo. Pes pa to počne, ker se ne počuti dobro v osebnem prostoru lastnika. Ve, da bo, če bo prišel preblizu, igračo izgubil. To se potem spreobrne v igro prevlade »moje – tvoje«, kar pa ni namen igre. Zato moramo psa naučiti, da z veseljem uboga spuščanje igrače na ukaz.
(foto Katja Jemec)
Naslednjič pa o tem kako bi naj izgledala kvalitetna igra s psom.
Članek je bil objavljen v časopisu DNEVNIK Magazin pod rubriko Človek in pes (19. Marec 2015)