Preden razložim postopek učenja kako preprečiti psu vohanje po tleh, bom napisala nekaj splošnih dejstev in ugotovitev strokovnjakov. Te ugotovitve so povzete iz različnih spletnih virov.
badge_level1


 

UGOTOVITVE STROKOVNJAKOV IN SPLOŠNA DEJSTVA:

1. Psi so rojeni, da vohajo in je to njihovo primarno čutilo.

Mladički svoj nos začnejo uporabljati takoj, ko se skotijo. Z nosom (vohanjem) lahko najdejo materin sesek in se tako začnejo hraniti. Brez tega ne bi mogli preživeti. Mladički z vohom zaznavajo svoj prostor, v katerem bivajo, z njim prepoznajo svojo mamo, bratce in sestrice, svojega lastnika … Šele kasneje (čez 13−14 dni) se mladičkom razvije vid in nato (čez 20 dni) še sluh.

2. Psi imajo 40-krat večji center za analizo voha v možganih kot ljudje.
3. Psi prepoznajo vonj do 10000-krat bolje kot človek.
4. Psi imajo v nosu od 125 do 220 milijonov receptorjev.

Receptorji so čutne celice v vohalni sluznici. Ljudje jih imamo samo 5 milijonov.

Psi z vohanjem spoznavajo okolico, v kateri se gibljejo, nos pa jim pomaga tudi pri komunikaciji z drugimi psi. V ta namen imajo psi poseben organ, ki se imenuje Jakobsov organ oz. vomeronazalni organ. S pomočjo tega organa psi zaznavajo feromone (to so kemični signali organizmov, ki se prenašajo po zraku: spol, starost, zdravje, razpoloženje …).

 


 

ALI STE VEDELI?

  • Zaznavanje vonja se pri pasmah razlikuje: psi z daljšim gobcem bolje zaznavajo vonj kot psi s krajšim gobcem.
  • Najboljše vohalne sposobnosti imajo psi krvosledci (t. i. bloodhoundi).
  • Vsak pasji smrček je unikaten (tako kot prstni odtisi pri ljudeh).
  • Psi z vohanjem jasno razločijo vsakega družinskega člana posebej (tudi enojajčne dvojčke).
  • Pes lahko samo z ovohavanjem nekega drevesa dobi informacijo: kdaj je bil kakšen pes tam, kakšne pasme je bil, kakšen status je imel (je bil pes/psica, alfa pes …).

Pasji smrček je njegovo najpomembnejše čutilo

PASJE SLUŽBE ZA “NOS”

Zaradi tako odličnega pasjega čutila – nosa − obstajajo tudi pasje službe, kjer se izključno uporablja njihov nos:

  • Psi v policiji: pasji smrček uporabljajo za iskanje prebežnikov
  • Psi reševalci: psi so usposobljeni za iskanje pogrešanih ljudi v naravi, ruševini, plazovih, v vodi
  • Psi v vojski: pse uporabljajo za iskanje mamil, eksploziva
  • Psi v medicini: uporabljajo za odkrivanje sladkorne bolezni pri ljudeh, nizkega pritiska, rakava obolenja …
  • Pse uporabljajo tudi za odkrivanje plesni v hiši, žuželk, termitov, čebel, tartufov …

Delo z nosom

Ali se na podlagi zgoraj opisanih dejstev in ugotovitev še čudite, zakaj vaš pes voha po tleh in neprestano raziskuje okolico?

Pasjega nosu ne smemo podcenjevati in je zato vsekakor nesmotrno pričakovati, da pes ne bo vohal po tleh, ko ga peljemo na sprehod. Vsekakor pa lahko postane stvar moteča, če pri mu pride v navado in razvado. Potem pes ni več pozoren na svojega lastnika, ampak samo na vohanje. Vohanje lahko omejimo in ga navadimo, da v določenih situacijah ne bo smel vohati po tleh (npr. ko ga vodimo na kratkem povodcu, ko smo z njim aktivni, delamo vaje poslušnosti …).

Preprečiti in odvaditi psa vohanja v celoti pa je utopično.


 

KAKO PSA NAUČIMO, DA NE VOHA PO TLEH NA SPREHODU:

Če želimo obvladati psa in mu preprečiti vohanje na sprehodu, se moramo dela lotiti sistematično.
Pri tem si pomagamo z naslednjimi pripomočki:

  • s fleksijem oz. z dolgim slednim povodcem (dolžine 5−10 m)
  • s kratkim povodcem
  • s torbico s hrano (npr. briketi)
  • s klikerjem oz. uporabimo besedo npr. ja, priden, bravo, to …

psa-uporabljata-nos-za-iskanje

POSTOPEK UČENJA:

Obstaja veliko tehnik, kako psa odvaditi vohanja po tleh. Opisala bom eno izmed metod, ki se jo lahko uporablja za učenje. Z vajami bomo uspešnejši, če bo pes lačen oz. mu bo hrana, ki mu jo ponudimo, veliko pomenila.
Na začetku so vaje kratke (pribl. 5–10 min). Vsakič, ko zaključimo z učenjem, psa sprostimo z igro, ga privežemo na fleksi oz. daljši povodec ter mu s tem omogočimo več svobode.

Kasneje, ko smo psa naučili kaj se od njega pričakuje, pa začnemo dvigovati kriterije in zahtevamo od psa večjo zbranost in daljšo koncentracijo.

1. KORAK

Učenja se najprej lotimo doma in v domačem okolju. Pes vonjave znanega okolja že dobro pozna, zato bo lažje osredotočen na vajo in sodelovanje z nami.

Psa pripnemo na kratek povodec, da ga imamo pod nadzorom in se ne sprehaja po svoje. Držimo povodec in stojimo na mestu. Ko ima pes nos visoko (ne voha po tleh), to vedenje označimo s klikerjem ali z besedo ja/priden/to. Po potrditvi mora slediti nagrada (hrana). Postopek večkrat ponovimo. Vajo zaključimo tako, da psa sprostimo in odpnemo s kratkega povodca. Prvi korak ponavljamo nekaj dni. Psa naučimo, da dobi hrano samo takrat, kadar ima nos visoko in je pozoren na nas.

2. KORAK

Ko pes osvoji prvi korak, postopek ponovimo še v gibanju. Prav tako najprej začnemo v že znanem okolju, kjer je malo motenj (ni drugih psov, ljudi, hrupa … Motnje so vse tisto, kar bi lahko psu zmanjšalo koncentracijo oz. bi ga pri delu zmotilo).

S psom, ki ga držimo na povodcu, se začnemo premikati. Če nam sledi z dvignjenim nosom, ga zopet potrdimo s klikom oz. besedo in mu ponudimo hrano. V kolikor pes začne vohati po tleh se ustavimo in počakamo, da prekine s tem vedenjem in dvigne nos. To označimo in potrdimo s klikom oz. besedo in psa nagradimo. Psa po vaji sprostimo. Tudi to vajo večkrat ponovimo in utrdimo, preden se lotimo naslednjega koraka.

3. KORAK

Psa odpeljemo na bližnji travnik ali dvorišče pred hišo. Ko psa sprehodimo do travnika ali dvorišča, ga pripnemo na fleksi oz. dolg povodec. Fleksi psu omogoča svobodnejše gibanje in lahko počne vse tisto, kar si želi in je v njegovi pasji naravi (vohanje, uriniranje, iztrebljanje in raziskovanje okolice), hkrati pa imamo psa tudi pod nadzorom. Drugo okolje bo za psa zelo privlačno. Tam bo našel nove vonjave in okolica ga bo začela zanimati. Posledično bo veliko manj zanimanja za nas, ampak ga bo pritegnil vonj sosedove mačke ali človeka, ki sta pred kratkim šla tam mimo.

Psu dopuščamo vohanje po tleh samo nekaj časa. Ko se odločimo in bomo začeli z učenjem, psa pokličemo k sebi in ga pripnemo na kratek povodec in s tem psu omejimo gibanje. Držimo ga na kratkem povodcu in počakamo, da se umiri in neha vohati. Sledita klik in nagrada (tako kot smo opisali že v 1. in 2. koraku). Lahko se zgodi, da bo pes zaradi novega okolja potreboval veliko več časa, da bo prenehal z vohanjem. Pomembno je, da smo potrpežljivi in vztrajni, pes pa je pri vaji uspešen.

Psa potrjujemo, ko stojimo na mestu in ko se premikamo. Postopek ponavljamo in utrjujemo več dni. Vaje so kratke in zaključimo, ko ima pes še motivacijo (željo) za delo. Psa domov odpeljemo na fleksiju, oz. dolgem povodcu.

4. KORAK

Če smo psa naučili, da v domačem okolju in na bližnjem travniku na kratkem povodcu ne sme vohati in da dobi nagrado samo, kadar ima nos visoko, potem se lahko lotimo 4. koraka.

Odpeljemo ga na sprehod. Sprehod naredimo strukturiran: določimo lokacijo, kjer bo pes lahko vohal in raziskoval okolico in na katerem delu bo moral hoditi z nami, z dvignjenim nosom. Skupaj s psom, ki ga sedaj držimo na kratkem povodcu, stopimo korak naprej v smeri gibanja. Takoj, ko ima pes nos visoko in gleda naprej, ga potrdimo s klikom ali z besedo. Po potrditvi mora slediti nagrada (hrana). Pazimo, da nam pes lepo sledi in da ne voha po tleh.

Na začetku bomo to vedenje potrjevali na vsak korak ali dva. Zelo pomembno je, da se pes pri tej vaji ne dolgočasi, oz. ne izgublja zanimanja za nas in hrano, ki mu jo ponujamo, zato naj bodo vaje kratke. Tudi razdalja vodenja na takšen način naj bo kratka (npr. 20−30 m). Vaja se zaključi tako, da psa sprostimo in ponovno pripnemo na fleksi oz. dolgi povodec. Vajo vodljivosti na povodcu brez vohanja, se lahko v času sprehoda večkrat ponovi.

5. KORAK

Začnemo dvigovati kriterije: psa potrdimo in nagradimo na več korakov (npr. ko naredimo 5, 10, 20 korakov). Podaljšamo razdaljo hoje, od psa zahtevamo daljšo koncentracijo, zmanjšamo vrednost nagrade, namesto hrane psa pohvalimo z besedo ali igračo …
Psa začnemo voditi tudi v okolje, ki ga ne pozna, kjer je polno novih vonjav.

Vaja zahteva veliko ponovitev, potrpežljivosti, vztrajnosti in iznajdljivosti, zato lahko uspeh pričakujemo šele čez čas.

https://www.youtube.com/watch?v=OzZJt9XCCKI&feature=youtu.be


 

USTREZNE ZAPOSLITVE:

Nakazovanje psa

Za pse, ki imajo izrazite potrebe po vohanju (npr. lovski psi in tudi ostale pasme) je dobro, da poiščemo ustrezno zaposlitev. Lahko se odločimo za kinološko disciplino reševanje in psa naučimo, da najde skritega markerja/ človeka v gozdu, na ruševini … Lahko mu skrivamo igrače in hrano.

Zelo dobra rešitev in najboljša zaposlitev za psa pa je vsekakor „Delo z nosom s K9 detektor“. To je nova kinološka disciplina, ki je primerna za vsakega psa (ne glede na starost, znanje, izkušnje …).

Pri tej disciplini psa naučimo, da najde in nakaže aromo (nageljnove žbice, janež in sladkorno brezo). Z iskanjem in vohanjem bo zadovoljil pasji smrček in nagon, psa boste z delom utrudili, za vohanje pa bo na koncu še nagrajen.

Zakaj bi se s psom prerekali, ko pa ga lahko na enostaven način zaposlite in mu ponudite tisto, kar potrebuje.