Imeti psa je za vsako družino zelo pomembna odločitev in odgovornost. Pes ni stvar, ki se je čez čas naveličamo in jo mirno zavržemo. Se pa, na žalost, to tudi v resnici velikokrat zgodi. Pes je živo bitje, ki bo z nami lahko preživel 10 in več let. Zahteva veliko našega časa in aktivnega ukvarjanja z njim. Odločitev za psa je samo prvi korak od mnogih, ki sledijo. Vzgoja psa v družini:


Vzgoja psa v družini: Po navadi se za pasjega mladička odloči posameznik v družini. Ta si želi štirinožca zase in je njegova želja ta, da se bo samo on z njim intenzivno ukvarjal. Ga šolal, sodeloval v pasjih športih… Ali pa se družina odloči, da se bodo vsi enako posvečali psu, ga negovali, vodili na sprehode in si tako porazdelili delo.

V obeh primerih je skupno to, da se bo z vzgojo pasjega mladička ukvarja cela družina. Vzgoja psa v družini. Nekateri manj in drugi bolj intenzivno. S tem ni nič narobe in to vsekakor podpiramo. Prav je, da vsi vlagajo svoj trud in da vedo, kako je potrebno vzpostaviti prijeten odnos s psom, kaj mu morajo nuditi in kakšne so njegove potrebe.


VZGOJA PSA V DRUŽINI. ČLANI DRUŽINE IMAJO RAZLIČNE POGLEDE NA VZGOJO MLADIČKA

Problem se pojavi, ko družina pri vzgoji psa ni enotna in lahko zato nastane veliko nesoglasij. Več kot je družinskih članov in generacij v družini (otroci, starši, stari starši), več je lahko različnih pravil in pogledov na pasjo vzgojo. Npr. na eni strani so člani družine, ki so še vedno za vzgojo po metodi stare šole. (da je s psom potrebno ravnati avtoritarno in strogo, brez popuščanja). Na drugi strani pa se najdejo člani, ki psa počlovečijo, z njim ravnajo kot z majhnim otrokom in mu vse dovolijo.

V kolikor se pri vzgoji mladička uporabljata obe skrajnosti, ne bomo dosegli želenega cilja. Takšen kuža bo zmeden, z njim bomo imeli konflikt, ker ne bomo dosledni in ne bo vedel, kaj je prav in kaj narobe. Dolgoročno bosta procesa vzgoje in socializacije psa lahko tudi neuspešna. Posledično lahko takšen mladiček postane problematičen, kar pa za družino predstavlja dodatno obremenitev.

Zapisali bomo nekaj najpogostejših napak, ki se lahko pojavijo, ko se z vzgojo mladička ali mladega psa ukvarja cela družina in pri tem ni enotna.

1. PES NIMA JASNIH MEJ IN OMEJITEV

Ko pripeljemo domov mladega psa, priporočamo, da mu že na začetku postavimo meje (kaj lahko in česa ne sme). Psa zato omejimo: ga damo v boks, mu postavimo ograjico ali ga damo v manjši prostor, v katerem se bo lahko gibal. Psička imamo na takšen način pod nadzorom in mu določimo njegov prostor. Hkrati preprečimo nesreče in uničevanje pohištva. Pravila so psu jasno postavljena, z njim ne pridemo v konflikt in nismo v skrbeh, kje je kuža v času naše odsotnosti in kaj počne.

Problem nastane, ko se nekateri člani družine držijo pravil omejitve pri mladičku (ga navajajo na njegov prostor in želijo, da se tam dobro počuti). Medtem ko se drugim članom to ne zdi pomembno in se z uporabo omejitev (npr. boksa) ne strinjajo. Mladičku dopuščajo, da se nenadzorovano sprehaja po stanovanju, grize pohištvo, opravlja potrebo povsod, skače po obiskovalcih …

Takšen mladiček se bo težko navadil reda in mej. Svojega omejenega prostor ne bo nikoli povezal in sprejel za nekaj udobnega, kot kotiček za počivanje. S sobno čistočo bodo lahko dalj časa težave, naučil pa se bo tudi, da se lahko uničuje pohištvo in dela škodo.

pes-in-omejitve

2. PODKUPOVANJE PSA S HRANO

Hrana psu predstavlja osnovno dobrino in možnost preživetja. Že v leglu se mladički borijo za hrano in vložijo vso energijo in trud, da si izborijo najboljši sesek in s tem več hrane. Vodnik, ki bo hranil psa iz roke – torbice za hrano, bo izkoriščal to pasjo potrebo in nagon sebi v prid. Psiček se bo trudil za hrano, ki mu jo bo prinašala vodnikova roka in bo tako z vodnikom vzpostavil zaupanja vreden odnos in vez.

Mladiček se bo naučil, da hrana ni zastonj in pride samo ob trenutkih. Ko je npr. poslušen, miren, pozoren. Vodnik lahko s takšnim načinom mladička vzgaja in uči ter ga hkrati nagrajuje

podkupovanje-psa-s-hrano

Tukaj lahko spet pride do nasprotovanj med družinskimi člani. Eni člani družine hranijo psa iz roke in se trudijo, da bi se pes odzival na hrano, ki mu jo ponujajo. Na drugi strani pa so vodniki, ki sem jim kuža smili. Ker mora dobivati hrano iz roke in mladičku hitro odstopijo kakšen priboljšek, ki je ostal od kosila, oz. ga hranijo tudi takrat, ko to ni potrebno. Na takšen način mladiček hrane ne bo prepoznal kot nagrado za svoje dobro delo in trud. Zgodilo se bo tudi to, da hrane iz roke ne bo sprejel, saj je tisti priboljšek, ki ga je dobil pri babici in to brez truda, veliko boljši.

S podkupovanjem psa s hrano ne bomo nikamor prišli in bomo mladička težko vzgajali in učili, kaj je prav in kaj ne. Ostali bomo brez sredstva, s katerim lahko potrdimo in nagradimo psa za njegovo dobro delo.

3. NI JASNE KOMUNIKACIJE S PSOM

Pes ne razume naših besed in bo na začetku težko povezal povelja (npr. boks, sedi, prostor, tačko) ali prepovedi (npr. ne, fuj, pusti) s svojimi dejanji. Psi se med seboj sporazumevajo z mimiko in govorico telesa, zato tako dojemamo tudi svojega vodnika. Ta lahko na začetku le z gibanjem roke vodi in usmerja mladička v različne pozicije in pri tem ne potrebuje nobenih besed. Pes se na te gibe seveda odziva in hkrati začenja razumeti, kaj vodnik od njega pričakuje.
Ko je psičku dovolj jasno, kaj posamezni gib predstavlja in kaj se od njega pričakuje, lahko vodnik nek gib poveže z besedo (poveljem). Šele sedaj lahko pes končno razume, kakšen pomen ima določena beseda.

Mladiček bo vsekakor bolj upošteval tiste člane družine ali vodnike, ki bodo pri vodenju in učenju potrpežljivi in mu bodo pomagali ter imeli z njim jasno komunikacijo.

Vodniki oz. družinski člani, ki pa predpostavljajo, da mlad kuža razume vse, kar mu razlagajo in govorijo, pa bodo imeli težave. Vsako povelje bodo morali psu neštetokrat ponoviti in se bodo čudili, ker se pes na njihove besede ne odziva in jih ne upošteva. S psom bodo vzpostavljali nepotreben konflikt in frustracijo. Mladiček takšnih vodnikov ne bo jemal resno ali pa se jih bo izogibal, če je karakterno bolj občutljiv.

4. RAZLIČNA PRAVILA PRI VODENJU PSA NA POVODCU

Tudi lepa hoja na povodcu je del vzgoje in učenja pri mladičku. Razposajenega psa je težko držati na kratkem povodcu. Zanimala ga bo okolica, v kateri se giblje in ne bo posvečal pozornosti svojemu vodniku.

Za učenje lepe hoje na povodcu si je potrebno vzeti čas in biti dosleden. Pri tem si pomagamo z različnimi pripomočki. S kratkim povodcem, fleksijem ali z dolgim povodcem, oprsnico, s haltijem (pašček, ki se ga da psu okoli gobčka in z njim preprečimo vlečenje). Sprehod z mladičkom naredimo strukturiran – razdelimo ga na dele, kjer bo pes bolj prost. (tam ga bomo vodili na dolgem povodcu) In na dele, kjer ga bomo učili lepe hoje na kratkem povodcu

vodenje-psa-na-povodcu

Naučiti psa lepe hoje na povodcu brez vlečenja predstavlja za vsako družino in vse vodnike velik izziv. Proces učenja se bistveno podaljša, če pri tej vaji družina ni enotna. Eni člani vodijo psa strukturirano, ga nagrajujejo za lepo hojo ter pazijo, da ne pride do vlečenja. Medtem ko drugi člani dopuščajo, da jih pes vleče, sili v druge pse, skače po ljudeh ipd.

Rezultat: pes ne ve, kaj se od njega na sprehodu pričakuje, kako se mora obnašati in izkorišča tisto, kar mu je dovoljeno.

5. PRI PSU NI 100% NADZORA IN IZOBLIKOVANEGA ODPOKLICA

Dolžnost vsakega vodnika je, da ima svojega psa v urbanem okolju in naravi vedno pod nadzorom. Psu ne sme dovoliti, da mu nekontrolirano bezlja okoli, se podi za mačkami ali avtomobili, sili v druge pse in ljudi. Pasjega mladička je potrebno naučiti primernega socialnega vedenja. Da ostane nevtralen na zunanje dražljaje v okolju in da se odziva na svojega vodnika ter mu sledi. Pomemben element pri vzgoji in učenju mladička je tudi odpoklic v vseh možnih situacijah.

pes-na-dolgem-povodcu

Da imamo lahko mladička pod nadzorom in preprečimo probleme, mu namestimo dolg sledni povodec, ki ga vleče za seboj. S povodcem psu omejimo gibanje, ga zadržimo, kadar srečamo motnjo, lahko treniramo odpoklic.

Vodniki v družini (vzgoja psa v družžini), ki bodo upoštevali, da je treba imeti psa ves čas pod kontrolo in bodo v času vzgoje mladega psa dosledni, bodo psa naučili primernega obnašanja v okolju izven doma in zanesljivega odpoklica. Tisti člani, ki pa se jim zdi super, da psa nekontrolirano spuščajo in mu na sprehodu dovolijo vse, pa ne bodo uspešni. Pes se na njihove klice ne bo odzival ali jih bo ignoriral. Prav tako se bo kvarilo delo tistih članov, ki se trudijo biti uspešni. Polovičarsko delo se bo tudi tukaj izkazalo za slabo potezo pri vzgoji mladega psa.


Kaj priporočamo, da ne pride do zgoraj opisanih problemov:

1. SKUPAJ V SKUPINSKE TEČAJE

Če niste vešči in nimate dovolj znanja in izkušenj pri vzgoji mladička in mladega psa, potem svetujemo obisk skupinskih tečajev ali individualni posvet s strokovnjakom. Na takšen način boste dobili vse potrebne informacije in navodila, kako poskrbeti za svojega psa. Na tečajih naj sodeluje cela družina oz. vsi, ki se bodo s psom ukvarjali, da bodo vsi seznanjeni z navodili in pravili ter tako s psom ravnali enako.

2. JASNA IN ENOTNA PRAVILA

V vsakem krdelu (volčjem ali pasjem) vlada stroga hierarhija, red, jasna pravilna, jasna komunikacija in omejitve. To je potrebno upoštevati tudi doma v odnosu do svojega psa. Pes, ki ima jasno definirana pravila v svojem krdelu, se zna temu prilagoditi, jih upoštevati. Je pripravljen sodelovati s svojim vodnikom. Prav tako potrebuje pes mirnega, odločnega, poštenega in zaupanja vrednega vodnika.

Zato se je potrebno v družini jasno opredeliti in pogovoriti, kako in na kakšen način se bo delalo s psom, kaj se bo od psa pričakovalo, kakšni bodo kriteriji. Teh dogovorov se morajo držati vsi člani družine!

3. PORAZDELITEV NALOG

Če je v družini več članov in se vsi želijo ukvarjati s psom, se lahko delo in obveznosti do pasjega mladička porazdelijo. Določi naj se urnik zadolžitev in kaj se bo takrat z mladičkom počelo. Kdaj se ga bo odpeljalo na potrebo, kakšne vaje se bodo izvajale doma in zunaj.

4. VZGOJA PSA JE DOLGOTRAJEN PROCES

Vzgoja mladička je dolgotrajen proces, ki zahteva veliko časa, doslednosti, strpnosti, ponovitev in pravega pristopa. Takšen proces lahko traja tudi leto ali dve, zato pri tem ne smemo obupati. Vse potrebuje svoj čas in tudi mladiček bo potreboval čas in zrelost, da bo razumel in se naučil, kaj od njega pričakujete. Hitrih rešitev ni. In če boste pri tem še površni in si dopuščali napake, se lahko vzgoja pri mladičku samo še podaljša. Splača se biti dosleden in trud bo vsekakor poplačan.