Skoraj ne mine dan, da ne bi dobil vprašanj o vzgoji psa. Teme o hišnih ljubljenčkih so namreč med ljudmi zelo priljubljene, hkrati pa se pri njih pojavlja zanimiv fenomen. Vsakdo ima odgovor in nasvet, kako delati s psom, da določenih problemov ne bo več in bo pes ubogljiv. Na žalost pa so takšni nasveti največkrat nestrokovni in neučinkoviti. Njihove posledice so lahko zelo travmatične za psa in kasneje tudi za lastnika.

Med pogovorom pogosto ugotovim, da je odnos vodnik-pes popolnoma porušen in nenaraven. Skoraj vedno je vzrok v počlovečenju pasje osebnosti. Le redki lastniki se ob težavah s svojim psom odločijo poiskati strokovno pomoč, in poglobiti znanje o pasji naravi. Sprijazniti se morajo, da njihov ljubljenček, pa če je še tako lep in pameten, ni sposoben povzdigniti svoje osebnosti na raven človeškega uma, komunikacije in razmišljanja. Vodnikova naloga je, da se izobrazi o njegovih nagonih in učnih procesih. S psom moramo vzpostaviti vez, ki temelji na njemu naravnih – genetsko pogojenih – zakonih. Razočarajo me odgovori lastnikov, češ da je njihov pes star že 4 leta, in da bodo pri naslednjem bolj pazljivi ter se z njim več ukvarjali. Tako kot si vsak človek zasluži živeti človeka vredno življenje, si vsak pes zasluži biti pes v pravem pomenu besede. To pa mu lahko zagotovimo le, če poznamo njegove potrebe oziroma nagone. Najpomembnejši nagoni, ki urejajo življenje psov, so nagon krdela in kompleks lovskih nagonov – kamor spada tudi nagon po prehranjevanju. Lastniki psov so večinoma prepričani, da za njihove ljubljenčke naredijo prav vse: hranijo jih z najdražjo komercialno hrano, kupijo jim najboljša ležišča, ovratnice z biseri in igrače, na katerih so napisana njihova imena in ljubki verzi. Po vsem tem so skrajno razočarani, ko jim pes ne vrača pozornosti in naklonjenosti, kakršno bi se oni želeli. Namesto hvaležnosti in ubogljivosti pes skače po njih, jih grize za obleko in roke, uničuje pohištvo ter copate in na skrbnike celo renči.
Psu so pomembnejše druge stvari: radi imajo red (v krdelu ni demokracije), radi se sprehajajo (sledijo krdelu, iščejo plen), radi se igrajo (lovijo in ubijajo plen), in radi delajo (lovijo in jejo hrano). Počutijo se varne in sprejete le ob odločnih vodnikih, ki ne ukrepajo brez potrebe ter ne oddajajo znakov nervoznosti in neodločnosti v svojo okolico.

Le poglobljeno razmišljanje o pasji naravi ter trdo in vztrajno delo nam omogočata vzpostaviti harmonijo v odnosu s psom.
Za zaključek pa še dva citata, ki najbolje opisujeta naš način razmišljanja o vzgoji in šolanju psa po NARAVNEM TRENINGU.

Obstaja izvrsten učitelj, če ga razumemo: to je narava (Klest)

Žalostno je pomisliti, da narava govori in da človeški rod ne posluša (Victor Hugo)

ANDREJ ŽUNIČ, dr. vet. med. (ALFAKAN)