|
Pred dobrimi štirimi leti je v naš dom prišel dva meseca star shar pei Pitt. Drobna, zgubana kepica, ki je nerodno kobacal a naokoli in nam izvabljala neizmerno veliko čustev, je postala naš novi družinski član. Ker je bil to naš prvi pes, smo bili z naklonjenostjo res radodarni, z disciplino pa veliko manj. Pazili smo, da ni lulal in kakal po stanovanju, sicer pa je bil njegov svet velik, kot je velika naša hiša. Veliko prevelik. Iz male gubice je kmalu zrasel kuža, ki je vse bolj uveljavljal svojo voljo.
Škode v stanovanju res ni delal, vse ostalo pa je bilo skoraj vedno tako, kot je hotel on. Izpolnjevali smo njegove želje in naivno pričakovali, da nam bo hvaležen. Kmalu so se pojavile težave, ki pa jim nismo pripisovali prevelikega pomena, saj je bil Pitt še mlad kuža. Vse lepo in prav, a kuža je počasi zrasel. Ko nas je skoraj 30 kg težak mišičnjak sprehajal na povodcu, ko je lajal na druge pse, bil nadležen za goste, vse to ni bilo več zabavno. Poskusili smo s kastracijo, a kakega posebnega rezultata ni bilo. Tako so tekla leta in »ljubljenček« nam je vse bolj rasel čez glavo. Končno smo si priznali, da imamo resen problem s psom in da dejansko potrebujemo strokovno pomoč. Med brskanjem po spletu sem naletela na tudi na ponudbo podjetja Alfakan. Ko sem brala o njihovem načinu dela, mi je vse skupaj postajalo zelo všeč. Odločitev pa so še podkrepile pripovedi lastnikov problematičnih psov. Poleg naravnih metod vzgoje in prevzgoje psov pa me je najbolj navdušilo to, da pridejo na dom. Prevzgoja psa v njegovem okolju se mi zdi zelo dober pristop, saj se večina težav pojavlja prav doma. Pa še časa nimamo nikoli preveč. In tako je prišel v našo hišo David. Najbolj šokanten je bil uvodni sestanek, po katerem sem ugotovila, da smo skoraj vse delali narobe in da je naš ljubki šar pejček postal hišni gospodar, vodja našega tropa. Brez velikih besed in obljub smo začeli z delom, trdim in doslednim, včasih je bilo malce hudo. Šest tednov prevzgoje našega psa je hitro minilo. Rezultat? Predvsem sem bila prevzgoje deležna jaz in vsi družinski člani. Pravila, ki veljajo v naši hiši nam sedaj omogočajo, da smo veliko bolj zadovoljni vsi, tako mi kot pes. Ni me več strah sprehodov, srečevanj z ljudmi in s psi … David nas je naučil, kako je potrebno ravnati s psom, da postane umirjen in zadovoljen hišni ljubljenček, za kar smo mu vsi neizmerno hvaležni. Naučil nas je, kako odreagirati v določenih situacijah, da se izognemo neljubim zapletom. Seveda ne gre za čudežno spremembo čez noč. Tudi po Davidovem odhodu je potrebno upoštevati vsa navodila, ki smo jih dobili in smo si jih uspeli zapomniti, saj je bilo informacij res veliko. Naredili smo zelo velik napredek pri prevzgoji. Sedaj to vsak dan utrjujemo. In ko bo zima mimo, se bom odločila za ponovni trening, da nadgradimo vse, kar nam je uspelo po prvem sklopu srečanj. Resnično priporočam vsem, ki imajo občutek, da niso več gospodarji v svoji hiši! Alfakan in David – HVALA, tako v imenu naše družine kot tudi Pitta, saj mu sedaj dovolimo biti pes.
Leonida Korun (ŠENTRUPERT) |
