Sobna čistoča pomeni, da pes veliko in malo potrebo opravlja zunaj in ne v stanovanju ali hiši. Na tem področju nisva pristaša iskanja kompromisov ali, z drugimi besedami, podpiranja človeške lenobe na način, da psa naučimo iztrebljanja na balkonu ali celo v stanovanju. A na koncu je vedno odločitev vsakega posameznika, kaj želi od psa. Zato v članku predpostavljava, da je sobna čistoča le to, da pes iztreblja zunaj. Vsebina članka je usmerjena v mladičke, postopek pa je zelo podoben tudi pri navajanju starejših psov.


 

Že prvi dan, ko psa pripeljemo domov, mu skušajmo čim prej dopovedati, da notranjost ni prostor za opravljanje potrebe. Do neke mere nam lahko pomagajo že vzreditelji, če mladičkom v leglu kasneje ločijo prostor za opravljanje potrebe. A kljub temu se bo moral navajanju na čistočo posvetiti vsak lastnik. Hitrim rešitvam se izogibajte, saj ne bodo obrodile dolgoročnih rezultatov. Pomembno je, da si v prvih tednih ob prihodu mladička lastniki zelo dobro razporedijo čas, morda celo prilagodijo delovnik, da se lahko navajanju na čistočo v celoti posvetijo.

Pravilo je preprosto: tam, kjer bo pes največkrat opravil potrebo v prvih tednih, jo bo opravljal tudi kasneje. Zato tudi velja, da več kot je nezgod v stanovanju, težje bomo psa navadili iztrebljati zunaj. Trajalo bo dlje in pes bo težje razumel, kaj od njega pričakujemo.

Še vedno se včasih lahko zgodi, da nas kljub skrbnemu pristopu pes preseneti z lužico. Vendar ga za to nikar ne kaznujte, ne vpijte nanj in ne bodite fizično nasilni. Ne sledite starim metodam tlačenja smrčka v urin, saj pes ne bo razumel, zakaj to počnete. S takšnim vedenjem boste psa zgolj spravili v neprijetno stanje, stres pa bo povečal verjetnost, da se nezgoda ponovi.

Nasprotujeva uporabi plenic, časopisa, balkonov in podobnih zasilnih izhodov. Priporočava jasen sistem: nastavite si uro in ga vsake tri ure (ne glede na to, ali je dan ali noč), tudi če spi, peljite na vnaprej določeno mesto, kjer naj bi pes opravljal potrebo. Najbolje je, da je mesto ves čas enako, saj ga bo pes s pomočjo vonjav začel povezovati z opravljanjem potrebe. Na tem mestu ga zadržimo, dokler ne opravi potrebe (prej ne gremo nikamor) in s psom v tem času ne počnimo drugih stvari. V kolikor je pes navajen nagrajevanja s hrano, je priporočljivo, da ga po opravljeni potrebi tudi nagradimo. Vselej pa ga pohvalimo, pobožamo, da bo razumel, da je naredil nekaj dobrega. Časovno obdobje treh ur psu onemogoča, da bi želel opravljati potrebo v notranjosti. Po potrebi je interval na začetku lahko tudi krajši (vsaki 2 uri), a običajno so 3 ure ustrezen razmik. V primeru da se sistema dosledno držimo in pes potrebe vselej opravi zunaj, bo učenje učinkovito. Pes bo v kratkem času razumel, kaj od njega zahtevamo. Po približno tednu dni se bo navadil na naš sistem. Takrat začnimo počasi podaljševati časovni razmik, postopoma za eno uro. Vendar moramo biti potrpežljivi. Če se zgodi, da se pes podela notri, smo verjetno interval podaljšali prehitro.

Naučeno dejanje lahko tudi poimenujemo in z nagrajevanjem psa naučimo opraviti potrebo na povelje. To pa je v vsakodnevnem življenju zelo uporabna veščina.

Ob doslednem navajanju na čistočo bo pes zdržal vedno dlje, ponoči pa bo v miru spal.

Ne pozabite:

  • držite se časovnih intervalov ne glede na del dneva
  • uporabljajte vedno isto mesto, kjer opravlja potrebo
  • psa ob nezgodah ne kaznujte

 

Članek je bil objavljen v časopisu DNEVNIK Magazin pod rubriko Človek in pes (5. Februar 2015)