Večina vodnikov se s svojimi psi prej ali slej odpravi v gozd. V Sloveniji imamo to srečo, da do gozda nikoli ni daleč. Vanj s psi zahajamo večinoma rekreativno, mnogi pa tudi delovno, kot na primer lovci in vodniki reševalnih psov. Gozd je čudovito okolje, ki blagodejno vpliva na nas in na naše pse. Aktivno in usmerjeno ukvarjanje s psom v gozdu je za oba odlična psihofizična zaposlitev.

PROST DOSTOP V GOZD PA NI NEKAJ SAMOUMNEVNEGA, ŠE BOLJ ZMOTNO BI BILO MISLITI, DA JE DOSTOP V GOZD BREZ OMEJITEV. ZATO UPOŠTEVAJMO NEKAJ PRAVIL OBNAŠANJA V GOZDU:

  1. Gozd je ekosistem. Je nekaj živega in se kot tak odziva tudi na nas. Ko vstopamo v gozd, za seboj puščamo večje ali manjše sledi. Na našo prisotnost se odzivajo tudi gozdne živali, ki zaradi umikanja pred nami in našim psom, še posebno v zimskem času, porabljajo prepotrebno energijo.
  2. V gozdu smo gosti. V Sloveniji je večina gozda v zasebni lasti, ko vstopamo v gozd, smo tudi pri njih na obisku.
  3. Gozd je dostopen vsem. Zato se lahko v njem srečamo z različni obiskovalci. Srečamo se lahko z delavci, lovci ali sprehajalci, ki imajo različne potrebe in želje.
  4. Gozd močno nagovarja pasje nagone. Psa je potrebno skozi učni proces postopoma navajati na motnje, ki jih lahko pričakujemo v gozdu. Tak pristop je edina pot do kakovostnega in odgovornega obiska gozda.
KAJ O PSU V GOZDU PRAVI NAŠA ZAKONODAJA?

Po Zakonu o zaščiti živali mora skrbnik psa na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. Javno mesto je v tem primeru mišljen dostopen javni kraj, kot je opredeljen v Zakonu o varstvu javnega reda in miru, razen površin, kjer ni oziroma ni pričakovati večjega števila ljudi. Tak prostor je lahko tudi gozd, če ni tipično močno obiskan, kot so na primer gozdovi v mestih in njihovi neposredni bližini. Ker nas zanima gozd, je potrebno omeniti tudi Zakon o divjadi in lovstvu. Po tem zakonu psov ni dovoljeno brez nadzorstva spuščati v prosto naravo. Lastnik je namreč odgovoren za škodo, ki jo njegova žival prizadene divjadi in lahko zanjo plača globo.

KAJ TOREJ POČETI S PSOM V GOZDU?

Aktivni sprehod, tek in kolesarjenje (kjer je dovoljeno) so večini dostopne aktivnosti. Če pes rad vleče, ga lahko pri teh aktivnostih opremimo s primerno oprsnico in elastičnim povodcem in na tak način izkoristimo njegov potencial za vleko. Obstajajo klubi, ki organizirajo različne tematske aktivnosti, kot so prinašanje, mantrailing, delo z nosom, treking in orientacijski teki. Prednost takih klubov je, da se lahko povežete z drugimi vodniki in skupaj trenirate, kar je bolj družabno in ne nazadnje bolj varno.

Če pa se želite s psom v gozdu še bolj resno ukvarjati, se lahko pridružite lovcem ali vodnikom reševalnih psov. Pri teh aktivnostih se boste skupaj s psom formalno izobraževali, organizirano trenirali in imeli možnost opravljanja pomembnih družbeno koristih nalog.

Če želite s psom med lovce, boste morali opraviti lovski izpit in imeti veljavno lovsko izkaznico. Če nimate lovskega izpita, smete loviti le v spremstvu osebe, ki ima lovski izpit in veljavno lovsko izkaznico ali je zaposlen v lovišču s posebnim namenom. Opravljanje lovskih izpitov organizira Lovska zveza Slovenije.

Dodelili vam bodo mentorja, opraviti pa boste morali pripravniško dobo v trajanju najmanj enega leta ter obiskovati tečaje usposabljanja. Vaš lovski pes bo moral biti čistokrvni pasemski pes, ki bo lovsko uporabnost dokazal s preizkušnjo naravnih zasnov in opravljanjem nalog v lovski praksi.

S PSOM MED REŠEVALCE?

Če želite s psom med reševalce, preverite, če je v vaši bližini že aktivna enota reševalnih psov. Predlagam vam, da si sprva pri izbrani enoti ogledate trening ali dva, kjer boste dobili boljšo predstavo o  tem kaj delo reševalnega psa vse obsega. Če se boste odločili, da bi se treningom pridružili tudi s svojim psom je pred vami nekaj letno delo s psom in izobraževanje vas kot vodnikov. Treningi reševanja so navadno razdeljeni na treninge poslušnosti, ki običajno potekajo na vadbišču društva, ter na treninge iskanja. Pse lahko učimo iskanja pogrešanih oseb v ruševinah in/ali iskanja pogrešanih oseb v naravi – gozdu. Treningi iskanja potekajo na različnih lokacijah s čimer psi spoznavajo različna okolja in specifike določene ruševine ali gozdnega območja. Preden pa se boste lahko pridružili pravi iskalni akciji vas čaka kar nekaj dela, opravljanje izpitov in preizkušenj.

                              Fotografija iz treninga reševanja

NENADZOROVAN PROST TEK PSA V GOZDU

Zavedati pa se moramo nekaterih tveganj pri gibanju s psom v gozdu. Pri nenadzorovanem prostem tekanju psa lahko pride do fizičnih poškodb, pes lahko tudi nepovratno ‘odide’ za nosom. Če se odpravljate v bolj odmaknjene gozdove, bo pot do najbližje pomoči lahko dolga, gozdovi pa tudi niso polno pokriti z GSM signalom. Večina psov se prav tako ne more zavedati nevarnosti nekaterih gozdnih živali. Če boste pse spuščali brez nadzora tako tvegate, da pride pes v fizični stik z močeradom, hrastovim sprevodnim prelcem, talnimi osami, kačo, divjo svinjo, v ne malo primerih pa je pes do vodnika ‘pripeljal’ medveda. Večina teh srečanj se ne konča dobro.

Le krajši razmislek je potreben k spoznanju, da gozd ni zgolj naš poligon za preganjanje s psom. Ko gremo s psom v gozd, se zavedajmo, da smo v gozdu gosti in le na obisku. Na obisku pri gozdnih živalih, pri lastnikih tega gozda in pri drugih obiskovalcih gozda.

Avtorja: Andrej Verlič in Nadja Žlender

Foto: Špela Jagodic